Koordinate zvoka

Koordinate zvoka je mesečna koncertna serija, zvočna platforma, ki jo je v ljubljanskem Pritličju zasnoval Žiga Murko, pozavnist, elektrofonik, jazzist, improvizator in ustvarjalec različnih vej elektronske glasbe. Platforma temelji na srečevanjih, vmesjih in sinergijah med glasbeniki iz različnih glasbenih polj in ustvarjalci iz drugih vej umetnosti, kot so plesalci, vizualci in literati. Temeljni ustvarjalni princip je improvizacija, kar daje platformi prožnost, na to osnovo pa se nato navežejo raznovrstni ustvarjalni pristopi in izrazi sodelujočih, razne estetike, žanrske prvine ter v zadnjih edicijah vedno bolj tudi večumetnostna zlitja. V to okolje intenzivneje vstopajo zvočna raziskovanja, ki izhajajo iz elektronske in elektroakustične obdelave zvoka, kar ob izraziti odprtosti do različnih žanrov in govoric ter zanimanjem, ki ga to zbuja med raznovrstno publiko, Koordinate zvoka jasno izpostavlja v množici podobnih serij pri nas (Confine Aperto, Sunday Noise, Rojišče, Improcon, dogodki v organizaciji KUD Mreža itd.). V dveh letih in trinajstih edicijah mesečnih srečevanj so med drugim nastopili Dre Hočevar, Samo Šalamon, Borut Kržišnik, Marko Batista, Jani Moder, Cene Resnik, Igor Matkovič, Irena Tomažin, Domen Gnezda, Maurico Valdes, Lester St. Louis, Primož Sukič, Bojan Krhlanko, Jaka Berger, Luka Prinčič, Miha Blažič – N'toko, Marek Fakuč, Katja Perat, Ryuzo Fukuhara in .čunfa. Nabor glasbenikov in glasbenic lepo ponazarja raznovrstnost glasbenih izrazov, ki vstopajo v eksperimentalno okolje, ki se vzpostavlja znotraj serije: od hip hopa, jazza, elektronske in elektroakustične glasbe do sodobne klasične glasbe, vokalnih eksperimentov, poezije in plesa. Za celostno podobo serije skrbi oblikovalec Nejc Prah, kar tudi ni čisto utečen način prezentacije v našem okolju. Ta četrtek, 10. avgusta, se obeta 14. edicija, na kateri bodo nastopili Žiga Murko s pozavno in elektroniko, slikar in glasbenik Luka Uršič (Kalu, Your Gay Thoughts …) na elektroniki, Simon Svetlik na vizualijah in sodobna plesalka Kaja Lin z gibalnimi intervencijami. Več o dogodku najdete TUKAJ.

Serija Koordinate zvoke na neki način skozi skupno spontano ustvarjanje oz. improvizacijo išče presečišča med raznolikimi glasbenimi izkušnjami, pristopi, žanri, v zadnjem času tudi iz polja vizualnega in performativnega ter literature. Kako si v izhodišču zasnoval serijo in kako jo vidiš po njenih že trinajstih izvedbah?

Osnovno vodilo večera je radovednost do novih izkustev. Nastopajoči kreiramo svojo realnost v danem trenutku in zanima nas, kako vedno znova odkrivati neraziskana področja naše domišljije in podzavesti. Tako potujemo po novi poti, ki nas lahko pripelje drugam, včasih tudi dlje, saj se ne zanašamo na že obstoječe, naučene in poznane vzorce. To še dodatno podkrepi to, da se nastopajoči vsakič pojavimo v novi zasedbi, tako da se lahko zgodi, da igramo z nekom, ki ga ne poznamo in posledično ne vemo, kako bo improviziral. Brez koncentracije, medsebojnega poslušanja in dobre mere poguma takšen koncert zelo težko odigraš. Serijo koncertov vidim kot nekaj, kar je nastalo kot poskus in je zraslo v nekaj pomembnejšega od tistega, kar sem predvidel. Spomnim se, da je bilo moje glasbeno obzorje veliko ožje na prvih nastopih in da je bil nastop na Koordinatah zame zahtevnejši in napornejši. Sedaj, po trinajstih izvedbah, smo s skupnimi močmi dogodek razširili in se vanj vpeljali. Ljudje pa se radi vračajo, ker jih zanima, kaj bo prineslo novo srečanje.

Serijo si zasnoval na podlagi ene izmed svojih izkušenj raznolikih glasbenih scen New Yorka, konkretno njihove improvizacijske scene, v katero se vpenjajo glasbeniki iz različnih ustvarjalnih okolij. Glede na dozdajšnje izkušnje v seriji, kako hvaležno in dovzetno se ti zdi domače okolje za tovrstne izkušnje in eksperimente? Tu mislim tako na glasbenike kot na publiko.

Mislim, da je domača publika zelo hvaležna in odzivna glede tovrstnih dogodkov. Pred in po vsakem dogodku razglabljamo o novih spoznanjih in o lastnih razmišljanjih. Postavljamo si nova vprašanja in nanje poskušamo čim bolj artikulirano odgovarjati. Zavedamo se, kako posebni so takšni trenutki, kjer se lahko sproščeno pogovarjamo o novih izzivih in novih smernicah. Zelo podobno dogajanje je na odru, ko včasih zaidemo v navidezno nerešljive položaje, a pomembno je, da se jih temeljito nagledamo ter naposlušamo in raziščemo, kakšni položaji to sploh so. Ključno je, da smo pozorni, odzivni in da se med seboj poslušamo, tudi kadar ne igramo in nismo na odru.

Koordinate zvoka delujejo kot svojstvena platforma. Bi si morda želel, da postane še kaj več, denimo, da iz nje izidejo kakšne stalnejše zasedbe, izdaje ali da preraste svoje okvire in se tovrstni pristopi intenzivneje vpnejo še širše v naša glasbena okolja?

Koordinate zvoka so ciklične. Že v sami zasnovi vključujejo rast, spremembe in iskanje novega. Verjamem, da se lahko vpnejo v širši glasbeni prostor. V prihodnosti bo sigurno večji poudarek na kvaliteti snemanja koncerta in na izdajah posnetkov.

Kakšen potencial slišiš in vidiš v teh presečiščih? Oziroma če te vprašam na bolj osebni ustvarjalni ravni, kaj ta srečanja, različni pristopi ter estetike prinašajo tebi kot glasbeniku in glasbi, ki jo ustvarjaš?

Osebno sam pri sebi slišim premik, da pri nastopanju ne izhajam izključno iz sebe in iz svojih starih izkušenj. Ko se takemu načinu percepcije sebe in okolja odrečeš oziroma se ga vsaj zaveš, nastane veliko več manevrskega prostora za kompleksnejše procese. Tako se naučiš zaznavati in razumeti energije ter lažje spodbujaš kolektivno interakcijo. To se izraža tudi v mojih delih, na primer pri produkciji in skladanju.

Kako pomembno je zate eksperimentiranje v kontekstu bolj žanrsko definiranih glasb, ki jih ustvarjaš, denimo v hip hopu, elektronski glasbi in jazzu? V zadnjih letih sta se jazz in improvizacija dodobra vpela v polje hip hopa ne le zgolj s semplingom, ampak dejansko kot živa tradicija, zvok in pristop?

Zelo pomembno, če ne najpomembnejše. Že beseda »igrati« glasbilo bi nam morala pojasniti, da čutimo to radovednost med operiranjem glasbila in da se z igranjem sprošča zelo močna energija, preko katere postane glasbilo portal v višje sfere. Tudi do računalnika lahko pristopimo na isti način. Tako razmišljanje je bilo zame povod, da sem se začel učiti elektronske produkcije. Ravno tako spoštujem tradicijo in prostor določenih žanrov. Za to, da razumeš in igraš nekatere žanrsko definirane glasbe, se moraš približati njihovemu poreklu in občutiti esenco.

Sam v svoje ustvarjanje že dalj časa vpenjaš elektroakustična vmesja med elektronsko obdelavo zvoka, uporabljaš digitalno tehnologijo in zvok pozavne. Ta vmesja so ena ključnih komponent tudi platforme Koordinate zvoka. Kaj tehnologija in elektronika razpirata in kaj vnašata v polje improvizacije?

Vsak inštrument je zgodba zase. Nekateri so starejši in upoštevajo tehnologijo takratnega časa. Danes živimo v času, kjer imamo na dosegu tako stara kot nova orodja in jih lahko uporabljamo istočasno. Tudi digitalne simulacije akustičnih inštrumentov zvenijo danes drugače, kot so 20 let nazaj, in mislim, da bodo za prihodnje generacije ravno tako pomembne, kot so bili za prejšnjo prvi sintetizatorji.
Tehnologija v spektru improvizacije ponuja nove zmogljivosti in hkrati ovire. Določeni inštrumenti so zelo fleksibilni in omogočajo preskakovanje zelo različnih operativnih sistemov in kreacijo širokega spektra tekstur, a nekatere nove pridobitve so vseeno le stara glasbila, preoblečena v sodobnejšo zvočno sliko. Digitalizacija je bila vsekakor velik preskok, ki je, lahko trdimo, nadgradila akustično dojemanje, a upam, da ga ne bo izpodrinila, temveč nadgrajevanje nadaljevala. Zaenkrat se zdi prihodnost svetla, saj lahko že zdaj virtualno improviziramo na globalni ravni kar v živo, na primer s kolegi z Japonske. V prihodnje bo to sigurno še veliko lažje. Kakorkoli bo tehnologija šla svojo pot, pomembno je predvsem, da se zavedamo pomena glasbe v naših življenjih in negujemo sporočilo, ki ga podajamo v svet.

Serija se odvija v Pritličju, ki je v zadnjih letih postalo eden ključnih prostorov v Ljubljani. Zakaj si izbral ta prostor in kako pomembno se ti zdi vnašati tovrstne vsebine v nove prostore oz. jih odpirati in s tem mešati različne publike?

Pritličje sem izbral že dosti pred idejo za Koordinate zvoka, saj sem tam predstavljal izdajo nekaterih svojih albumov. Prostor bogati vedno znova dobro vzdušje, raznolika publika in široko zasnovana vizija Nine Hudej ter Nine Kodrič. Zato sem se odločil, da jima predstavim idejo o zasnovi, ki presega posamezne dogodke, vezane na moje lastno dotedanje ustvarjanje, in ki v prostor vnaša raznolikost glasbene scene, s tem da vsemu vseeno damo neke vrste rdečo nit. Tako smo skupaj s Pritličjem začeli koproducirati cikel, ki bi združeval glasbenike in umetnike iz različnih področij z raznovrstno publiko v samem centru Ljubljane. V prostor smo pripeljali novo publiko, že obstoječi publiki pa smo ponudili novo glasbeno in včasih tudi multimedijsko doživetje.
Z razvijanjem in nadgrajevanjem je razmeroma več stroškov in tukaj je na pomoč pristopilo Ministrstvo za kulturo, ki je uvidelo potencial tovrstne kreativnosti in je projekt podprlo.

Pogoji v glasbeni industriji so se v zadnjem desetletju zelo spremenili in osebni angažma glasbenika je ključen. Se ti zdi, da je pri nas tovrstnih osebnih angažmajev, kot je na primer tvoj v Koordinatah zvoka, premalo oz. da se jih scena premalo zaveda?

Ključno je, da nas zanima, kako naše delo vpliva na prostor, v katerem živimo. Edino tako nam lahko prostor, kjer smo aktivni, začne vloženi trud vračati. Družbeno odgovorna dela zvišujejo nivo kreativnega udejstvovanja in postavljajo temelj za infrastrukturo posodobitev, ki ustvarjalcem, profesorjem in poslušalcem omogoča hitrejši razvoj in učinkovitejši napredek. Na domači sceni bi bilo več kot zdravo spodbujati družbene inovacije ter dvigovati informiranost širše publike na področju kreativnih praks. Če se družba takih vrednot ne zaveda, stagnira in zelo kmalu zapade v krizo, ki vzame veliko časa in energije, da se jo prebrodi. Naša družba ima veliko potencialov, a vendar tudi precejšno mero nezaupanja vase. Če delamo na tem, tako individualno kot družbeno, se bosta v prihodnje naša zavest in njen vpliv razvila na visoko raven.