27.01.2019

MENT Ljubljana 2019 pred durmi

Prihaja peta edicija festivala MENT Ljubljana, ki se bo na različnih prizoriščih odvijala med 30. januarjem in 1. februarjem, in sicer z ustaljenim centrom v CUK-u Kino Šiška, kjer bo poleg koncertov potekal tudi konferenčni program.

Luka T. Zagoričnik

Andraž Kajzer
Foto: Kaja Brezočnik

Prihaja peta edicija festivala MENT Ljubljana, ki se bo na različnih prizoriščih odvijala med 30. januarjem in 1. februarjem, in sicer z ustaljenim centrom v CUK-u Kino Šiška (in M Hotelu), kjer bo poleg koncertov potekal tudi konferenčni program. Ostalim prizoriščem se letos pridružuje Ljubljanski grad. Nastopila bo vrsta zasedb in posameznikov iz številnih držav ter predstavila širok nabor raznolikih aktualnih muzik z različnih prostorov in tržišč, ki iščejo svoj prostor v evropski glasbeni industriji in tudi širše. Poleg številnih profesionalcev, ki bodo v obliki predavanj, pogovorov, delavnic, poslušalnic in okroglih miz razpredali o raznovrstnih aktualnih temah in predstavljali različne modele mreženja, se vsebinsko festival obrača tudi k problematiki samih showcase festivalskih modelov. MENT Ljubljana je aktiven skozi celo leto. Samo v zadnjem času je ekipa s svojimi dogodki ponovno gostovala na festivalu Waves Vienna in na Eurosonicu v Gronningenu, obenem pa je zelo dejavna v festivalski mreži INES, ki opira priložnosti za predstavitve domačim izvajalcem v tujini ter hkrati bogati program letošnje festivalske edicije. Več o programu festivala in konference najdete TUKAJ in TUKAJ.

O njem smo se pogovarjali z enim od vodij festivala, Andražem Kajzerjem

MENT se je kot festival že dobro ustalil tako na domačem kot tujem koncertnem prizorišču. Kakšen je interes domačih izvajalk in izvajalcev za predstavitev na festivalu in kako po vseh teh letih poteka izbor/nabor? Je domača ustvarjalnost tako produktivna, da lahko zapolni dovolj mest na festivalu in konkurira tujim zasedbam? Ali dosega njihovo produkcijsko raven ter sledi njihovim promocijskim pristopom ipd.?

Interes tistih domačih izvajalk in izvajalcev, ki jih tako ali drugače zanima tujina, je velik. Zdi se, da predvsem nova generacija ustvarjalcev spremlja festival in v njem vidi priložnost predstavitve tako tujim profesionalcem kot tudi pisani domači publiki. Nabor poteka prek javnega razpisa, ki je odprt več kot dva meseca, pa tudi z nenehnim spremljanjem domače produkcije. Izbor se ravna po aktualnosti, možnostih, fokusu festivala in prizorišča. Domača ustvarjalnost je produktivna predvsem v mikrokozmosih, ki jim je pomembno dati prostor in priložnost. Izvajalcev, pripravljenih na polno glasbeno kariero v tujini, je seveda precej manj. Če upoštevamo število izvajalcev po celem svetu ali pa vsaj po Evropi, potem je jasno, da jim je težko konkurirati, in to že zaradi razvitosti njihovih trgov ter ogrodij, ki jih imajo na razpolago. Zato tu poskušamo graditi temelje za dolgoročno prihodnost, tako kot to počne tudi SIGIC. Obenem nihče nima enakih ciljev. Nekateri se osredotočajo na bližnje države, morda na prostor nekdanje skupne države, mnogo se zgodi tudi na domači sceni. Predvsem pa se vsi učimo. Prostora za izboljšave je še precej, ampak očitno se stvari premikajo v pravo smer. 

Kaj bi poleg širjenja in nekaterih novih prizorišč (npr. Ljubljanski grad) letos izpostavil kot tisto novost festivala, ki tega bistveno nadgrajuje? 

Ljubljanski grad je verjetno največja vidna novost. Gre za festival v festivalu; na gradu bo namreč MENT potekal na štirih prizoriščih, poleg nastopajočih bomo gostili tudi češki sprejem in avdio/video instalacijo. Sicer je poudarek tudi na vizualnem; k sodelovanju smo povabili VJ-ki 5237 in SMECH, ki bosta z avdio/video instalacijo prvi dan opremili Šiško, v petek pa Ljubljanski grad in klub K4. Nasploh je letos precej nastopajočih vizualno obarvanih oziroma vizualije predstavljajo pomemben del njihovega nastopa. Omenim lahko osciloskope, ki tvorijo del nastopa Jerobeama Fendersona in Hansi 3D-ja v Kinoteki. Z ukrajinskim dvojcem Ptakh_Jung pride tudi prodorna VJ-ka Reinish, da ne omenjam Sevdalize in domačih ustvarjalcev, ki prav tako žive nastope oblikujejo z vizualnim: Magmalaska, Balans, Haiku GardenKУКЛА. Sicer pa letošnji MENT označuje predvsem dejstvo, da se vrši že petič in da se je od začetka ekipa okrepila in mnogo naučila, vedno bolj je jasno, kakšen dogodek moramo ustvariti, da ta postane posebna festivalska izkušnja in je v tem efektiven tako za nastopajoče kot za delegate. 

Če vprašam bolj splošno, koliko je festival zavezan ustaljenemu modelu in koliko njegovemu nenehnemu širjenju, spreminjanju in iskanju novih poti? To me zlasti zanima zato, ker se zdi, da se je dober del modelov showcase festivalske scene rahlo upehal in ponekod morda celo izpel.

Sami smo zavezani predvsem tistemu, kar učinkuje. Vsako leto preizkušamo nove stvari in različne načine – tako na ravni prizorišč, koncertov ter konferenčnih vsebin kot tudi načina podajanja teh vsebin. Pa tudi poudarke, ki povečini do nas pridejo spontano. Sicer se lahko strinjam, da so nekateri showcase festivali zaspali, da morda ne najdejo pravega načina, kako se v svojem mestu lotiti tako raznovrstnega dogodka. Vsaka edicija je hkrati eksperiMENT. 

Zunaj je normalno, da festival z rastjo, prepoznavnostjo tako doma kot širše v tujini raste tudi finančno, vzbudi večje zanimanje pri sponzorjih in oglaševalcih. Kakšna je v tem pogledu domača izkušnja?

Tako je do neke mere tudi pri nas. Glede na specifiko festivala, ki ohranja svojo majhnost, je ta zanimiv predvsem za bolj specifične sponzorje. Precej časa vložimo v nabiranje javnih sredstev, smo del evropskega projekta INES; tako je večje zanimanje export pisarn za pogostitve ali za splošno podporo. Seveda pa nam veliko pomeni tudi boljša prodaja vstopnic. 

Velik del showcase festivalov sloni na dejavnosti državnih music export pisarn in sorodnih organizacij, ki skrbijo za promocijo svoje ustvarjalnosti in pomagajo s sofinanciranjem in informiranjem. Koliko pri MENT-u sodelujete z njimi in v kolikšni meri z ostalimi infrastrukturami v glasbeni industriji, kot so agenti, agencije, založbe, menedžerji in nenazadnje ustvarjalci?

Export pisarne nam služijo kot ena od referenc, včasih tudi kot podporniki. Nekateri dodatno finančno podprejo izvajalce, ki nastopajo pri nas, drugi organizirajo sprejem ali finančno podprejo prihod delegatov iz svoje države. Pogosto pri njih dobimo tudi več informacij o tamkajšnjih izvajalcih, vendar oni ne oblikujejo končnega programa. V teh nekaj letih so se na srečo že navadili, da pri MENT-u o programu striktno odločamo sami; ugotovili so, da ima to tudi še največji smisel. Sicer pri programu sodelujemo z vsemi. Nekateri ustvarjalci imajo svoje predstavnike, agente ali menedžerje, drugi se zastopajo sami. Razlik tu ne delamo, je pa po štirih edicijah mogoče opaziti, da lahko izvajalci s podporno ekipo dogodek precej bolje izkoristijo. 

Konferenca ohranja svoj ustaljeni model govorov in osrednjih intervjujev, profesionalcev iz industrije, diskusij in okroglih miz, poslušalnic ipd. Letos je veliko delavnic. Obenem se ukvarjate s samim modelom konferenc, kar ste strnili pod vprašanje »Kako narediti konferenčni model spet zanimiv?«. Kaj je po tvojem mnenju glavni problem konferenc na showcase festivalih in kako ga rešiti?

Tistim, ki konference redno obiskujemo, se pokaže težav več: ponavljanje tem, dolgočasno podajanje vsebin, neaktivnost akterjev in ustvarjalcev samih. Za tiste, ki pridejo na tako reč prvič, pa je po drugi strani konferenca verjetno precej komplicirana, saj je za uspešno črpanje in dojemanje vsebin potrebnega nekaj znanja in izkušenj, sicer se stvari hitro zdijo nedosegljive ali nejasne. Ker nas nobena konferenca prav posebej ne navdušuje, smo se odločili, da se tega lotimo resneje. Tako s pomočjo predstavnice Googla, Kerstin Saathoff, ki ima precej izkušenj s t. i. možganskimi trusti (think thanks), organiziramo celodnevno iskanje idej za osvežitev tovrstnih dogodkov. Podobni ideji sledi otvoritveni panel, na katerem bodo oder zavzeli aktivni poslušalci, ki so glavni odjemalci glasb. Omenim naj še okroglo mizo Showcase mehurček in kako mu ubežati. Opažamo, da se mnogi izvajalci zaciklajo v krogu showcase festivalov in se upehajo, še preden dojamejo, kako točno jih uporabiti. Showcase festivali niso in ne morejo biti rešitev, temveč so opcija, priložnost ... Ugotavljali bomo, kako uporabiti to priložnost in kako jo nato tudi prerasti.

MENT Ljubljana je eden izmed dejavnih soustanoviteljev mreže INES. Kaj ta predstavlja, kaj omogoča domačim izvajalcem? Ali prinaša kakšen nov pristop in učinek v že obstoječe festivalske mreže in kroge?

Mreža INES – Innovation Network of Showcases je, če se ne motim, prva mreža, ki se osredotoča striktno na showcase festivale. Povezuje manjše showcase festivale po celi Evropi in deluje na več področjih. Podpira inovativne konferenčne vsebine in njihovo snemanje. Tako gradi video knjižnico izbranih konferenčnih vsebin, ki lahko učinkujejo informativno in izobraževalno. Podpira večji pretok delegatov in seveda izvajalcev. S tem vsako leto nastaja aktualen krog izvajalcev, ki služi kot neka izmenjava idej med festivali in omogoča večje kroženje tudi naših. Lani so slovenski izvajalci v sklopu mreže našteli 11 festivalskih nastopov. Hkrati se INES širi, trenutno vključuje že 14 festivalov, kar povečuje število priložnosti. Z mrežo nam je uspelo izboljšati pogoje za izvajalce tudi na drugih festivalih. Gre za ogromen projekt. Ravno smo zaključili prvo leto, tako da je prostora za večjo učinkovitost še precej.