6. Festival V-F-X Ljubljana

Festival V-F-X Ljubljana (12. - 17. maj 2026) letos domuje na štirih lokacijah. Osrednje dogajanje je postavljeno v prostore Slovenske kinoteke, avdiovizualni performansi bodo v vsej polnosti zaživeli na odru Katedrale Kino Šiška, del programa pa v Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, kjer v sodelovanju s programom taktike&prakse, ki ga je pod naslovom Postajanje podoba tokrat kuriral Marco De Mutiis, tradicionalno odpirajo prostor za kritično raziskovanje raznovrstnih digitalnih podob na presečišču računalniške, internetne in filmske kulture. Novost predstavlja četrta festivalska lokacija, in sicer +MSUM na muzejski ploščadi Metelkova, kjer bo v prostorih tamkajšnjega muzeja na ogled VR točka, ki tokrat ponuja večkrat nagrajeno potopitveno izkušnjo v zgodovino britanske rave kulture V lovu za ponavljajočimi se beati (2023) Darrena Emersona.

Festival se bo svečano odprl v Kinu Šiška, kjer v sodelovanju z glasbenim ciklom Level Up gostujejo NÂR s soustvarjalcema, libanonskim fotografom Nader Bahsounom in francoskim filmskim avtorjem Loïc Verdillonom, ter Radio Hito, bruseljska glasbenica italijansko-vietnamskih korenin. NÂR bo v svojem kino-koncertu, ki vključuje projekcije 16-mm filmov, ponudila zasanjan sprehod po ulicah Bejruta in južnega Libanona. Radio Hito, ki briše meje med tradicijo samospeva, sodobnim šansonom in ambientalno elektroniko, pa bo s svojo Casio klaviaturo predstavila princip glasbene ekonomičnosti. V šišensko Katedralo se festival vrača tudi na predzadnji festivalski večer, ko bo na odru zaživel glasbeno-vizualni performans Propulzor – Partitura za ladjo Galeb, ki ga je navdihnila zgodovina Galeba, »ladje miru in prijateljstva«, ki je v svet utopistično izplula v času jugoslovanske politike gibanja neuvrščenih.

Osrednji del festivala se bo odvil v prostorih Slovenske kinoteke, kjer tokrat programsko sidrišče predstavlja raziskovanje britanskega eksperimentalnega filma. Gost festivala bo John Smith, eden najbolj emblematičnih avtorjev povojne britanske avantgarde, ki je v iskanju vedno novega filmskega jezika izhajal iz strukturalistično materialističnega pristopa k filmu in postal eden najbolj žlahtno humornih portretistov banalnosti človeškega vsakdana. Med gosti bo tudi večkrat nagrajena ustvarjalka Miranda Pennell, ki skozi različne kritične arhivske prakse raziskuje oblike kolektivnega ustvarjanja, v zadnjem obdobju pa se posveča predvsem raziskovanju in prevpraševanju arhivov ter podob kolonialnega imaginarija. Tako Johnu Smithu kot Mirandi Pennell bosta posvečena dva programa kratkih filmov.

Festival bodo obiskale članice in člani filmskega in zvočnega kolektiva Bristol Experimental and Expanded Film (BEEF), ki bodo predstavili tri raznovrstne programe. Prvi program bo ponudil izbor naslovov iz zgodovine britanskega eksperimentalnega filma 20. stoletja, kjer je pomembno ustvarjalno stičišče predstavljala londonska kooperativa filmskih ustvarjalcev London Film-Maker’s Co-Op. Drugi program z naslovom Zavzeta zrnatost se bo posvetil sodobnim tokovom in predstavil novejše filme članic in članov kolektiva. Te zaznamuje ustvarjalno premišljevanje materialnosti, teksture in zrnatosti, ki izvira iz ročnih analognih metod, povezanih s filmi majhnih formatov. Tretji program, ki bo obenem zaključek festivala, bo prinesel performansa z razširjenim filmom. Melanie Clifford skozi zvok in vizualnost raziskuje napeto percepcijo mirnosti in migotanja, medtem ko Mars Saude v svojem dvokanalnem performansu s 16-mm razširjenim filmom in glasbeno spremljavo v živo raziskuje vprašanje tehnologije vida, nasilja in položaja žrtve.

Eden od avtorjev v fokusu, ki bo na festivalu prisoten tudi osebno, je japonski animator Shunsaku Hayashi, eden bolj samosvojih sodobnih ustvarjalcev na področju srečanja animiranega in eksperimentalnega avtorskega filma. Tudi Hayashi izhaja iz analognih tehnik pri oživljanju svojih slikarskih platen in vztraja pri ročnem slikanju vsake posamezne sličice.

Festival tudi letos predstavlja skrbno izbrane koščke domače zgodovine eksperimentalnega filma. Premierno bo prikazan program osmih sveže digitaliziranih filmov OM produkcije, nastalih konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta fiktivna umetniška entiteta z nepreštevnimi alter egi letos praznuje petdesetletnico obstoja in še danes velja za enega najbolj intrigantnih pojavov na sceni slovenskega in jugoslovanskega avantgardnega filma.

Festivalsko stalnico predstavlja program Razgledi, ki v dveh delih prinaša vrhunce svetovnega eksperimentalnega filma zadnjih dveh let po izboru festivalske ekipe. Tako kot v prejšnjih letih so k sokuriranju tretjega programa Razgledov, ki se je letos v prevladi spomenikov zgodovine svetovne avantgarde preimenoval v Kanon, povabili kuratorje pomembnih evropskih filmskih arhivov in filmskih festivalov. Med ključnimi stalnicami festivala ostaja tudi program domačih študentskih filmov Brbotanja, kjer se izboru presežnih del študentk in študentov umetniških akademij iz Ljubljane in Nove Gorice letos pridružujejo še dela študentk in študentov koprske Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Ob odprtju festivala bo v preddverju Slovenske kinoteke na razstavi Od kadra do sekvence predstavljen rezultat tradicionalne predfestivalske delavnice za analogni film pod mentorstvom umetnice Neže Knez, na kateri so udeleženke in udeleženci ponovno odkrivali ustvarjalne užitke snemanja z Bolex kamero in eksperimentalnega razvijanja 16-mm filmskih trakov. Izdelki iz delavnice bodo predvajani tudi kot festivalski napovedniki pred festivalskimi programi v dvorani Silvana Furlana.

Letošnja izvedba festivala je posvečena nedavno preminulemu umetniku in prijatelju Marku A. Kovačiču, enemu ključnih deležnikov ljubljanske alternativne scene, ki je deloval na področju videa, performansa, instalacij in ambientov. Skozi svoja dela je stalno premišljeval znanstvena odkritja in družbene spremembe; fiktivno delo je bilo zanj praktično edini način soočanja z realnostjo, politično, eksistencialno in osebno. Zato se je letos programska ekipa odločila, da se programu Kanon pridruži tudi Markov videoperformans American Dream (1986), ki skozi skrivalnice razgrajuje sen o obljubljeni deželi in že sluti veliko tranzicijo družbenega sistema v liberalni kapitalizem. Film deluje še posebej aktualno v času, ko se zdi, da je družbeni red znova pred velikimi spremembami.