31.05.2021
MENT Ljubljana 2021: Priložnost za refleksijo aktualne domače ustvarjalnosti
V juniju se končno odvija nova dicija festivala MENT, ki se v svojem prvem delu tako koncertno kot konferenčno osredotoča predvsem na domačo sceno.

Pot do letošnje edicije festivala MENT je bila dolga, trnova in predvsem negotova, in to deloma ostaja še naprej, predvsem zaradi negotovih in spreminjajočih ukrepov in restrikcij v zvezi z javnimi prireditvami. MENT se letos seli na prosto, na odprte javne površine Kina Šiška, Švicarije v Parku Tivoli ter v Mestni muzej Ljubljana. Število obiskovalcev je omejeno in podvrženo strogemu upoštevanju predpisanih ukrepov. Ponovno vsebuje konferenčni in koncertni del, ki pa sta letos zaradi situacije precej ločena in se ne prepletata. Letos ni mednarodne pretočnosti, srečevanj in prenosov ter vnosov znanj, trendov in pričevanj glasbenih profesionalcev iz tujine. Ob tem v večji meri izostane primerjalni kontekst domače in tuje ustvarjalnosti, krojenje vezi, priložnosti in promocije domačih ustvarjalcev in ustvarjalk v tujini. A večja zazrtost k domačemu prostoru hkrati ponuja priložnost za razmislek o njem in o ustvarjalnosti v pandemičnih časih. Ustvarjalnost je trdoživa in se ne da, kot se bo nedvomno potrdilo tudi v koncertnem programu letošnjega festivala, ki bo potekal med 3. in 11. junijem. (Več o programu in nastopajočih najdete TUKAJ in TUKAJ.) Prisluhnili bomo lahko naslednjim ustvarjalcem: Etceteral, freekind, SBO, VAZZ, Hauptman, In The Attic, Iztok Koren, Ana Kravanja & Samo Kutin, YNGFirefly, slovensko-hrvaška naveza Trokut, Lelee, Insan, Nikson, Tsujigiri, Žena, izvajalci s kompilacije ambientalne elektronike Senzorama in platforma Mladi raziskovalci IV. Od tujih gostov omenimo Poljake iz Immortal Onion, Avstrijce Farce in Sharktank, Čehe Amelie Siba in duo Laser Bros, Italijane iz 72-Hour Post Flight in Ginervo Nervi ter Hrvata Z++ in Ivana Grobenskija.
Konferenčni del je sestavljen iz dveh sklopov, digitalnega, ki vključuje sodelovanje dveh mednarodnih platform IMPALA in IMMF in bo intenzivno kot delavnica potekal več časa, ter sklopa predavanj, delavnic in diskusij v živo na prostem v Mestnem muzeju Ljubljana (7.–9. junij). Teme, ki jih konferenca razpira, so vezane na aktualni čas in pozornost usmerjajo k intenzivnemu spoznavanju mehanizmov glasbene industrije, spletu, katerega pomembnost se je v času koronavirusa še okrepila, monetizaciji platform, kot so YouTube in streaming servisi, strategijam mednarodne promocije danes in seveda »novim dimenzijam živega« oziroma koncertni dejavnosti v pandemskem času in po njem. (O programu konference in sodelujočih več TUKAJ in TUKAJ.)
O izvedbi letošnjega MENT-a, njegovi vlogi, težavah in spremembah v glasbeni industriji smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem festivala, Andražem Kajzerjem.
Letošnja izvedba MENT-a je specifična, izraziteje vezana na domači prostor in razpotegnjena na cel teden. Kako sam vidiš namembnost letošnjega festivala in njegovo tokratno specifično vlogo v domači glasbeni krajini?
MENT letos vidim kot neko upanje. Kot prve žarke po osmih mesecih teme. Ves čas je bila močno prisotna želja, da festivala ne izvedemo prek ekranov. Zato tudi nov datum in prizorišča na prostem. Mislim, da je skrajni čas, da vidimo glasbenike na odru in da obiskovalci dobimo svojo koncertno dozo. Festival tudi letos predstavlja kopico novejših zasedb, izvajalcev in projektov. Tokrat za precej bolj omejeno število občinstva, ampak še vedno je del MENT-a tudi konferenca, namenjena glasbenim profesionalcem in glasbenikom. Zaradi situacije bo mednarodna prisotnost precej okrnjena. Zato sočasno delamo dva festivala: enega na očeh javnosti in drugega za zaprtimi vrati. Prvi rezultati tega drugega projekta, ki bo imel mednarodni domet, bodo vidni jeseni.
Do letošnje edicije je vidila precej dolga, negotova in vijugava pot, od odpovedi, premeščanj datumov in iskanja novih odprtih prizorišč do, nenazadnje, upoštevanja zahtev, ki jih narekuje koronavirus. S kakšnimi infrastrukturnimi, organizacijskimi, finančnimi in vsebinskimi zahtevami in rešitvami ste se spopadali?
Že lani poleti smo ugotovili, da so možnosti za izvedbo festivala februarja majhne, zato smo avgusta sprejeli odločitev, da se selimo na prosto in v junij. Jeseni smo začrtali poletni format festivala z več odri na prostem. Program je bil že precej daleč, ampak smo v začetku tega leta ob vseh odpovedih tujih festivalov in negotovi situaciji začeli plane spreminjati tudi sami. Še danes nas tare negotovost. Nimamo nikakršnih kratkoročnih, kaj šele dolgoročnih napovedi glede restrikcij. Festival ponavadi napovedujemo tri mesece, tokrat pa smo ga napovedali dobra dva tedna pred začetkom. Še isti dan so se ponovno spremenile nekatere zahteve. Na slabše. V Ljubljani je očitno malo zunanjih prizorišč, ki bi bila primerna za koncerte, sploh ob aktualnih restrikcijah. Te vplivajo na produkcijo, organizacijo in finance. Vsak meter je nenadoma izredno pomemben, urejamo testiranja, nenehno preverjamo odloke in smo na zvezi z nastopajočimi. Prvi tuji bend je že čez mejo, upam, da uspe vsem. Finančni vpliv se pozna pri zmanjšanju sponzorjev pa seveda pri prodaji vstopnic, kjer bo dohodek letos izrazito nižji. Vsebinsko smo poskušali obdržati vibe festivala. Odpovedali smo velik del tujega programa, ampak obdržali nekaj izvajalcev, predvsem tiste, ki se lahko na festival pripeljejo z avtom.
Če se dotakneva na hitro koncertnega programa in nastopajočih: ta dobro odstira vse tisto, kar je ustvarjalno brbotalo v našem sicer zaprtem glasbenem prostoru. Kako gledaš na ustvarjanje v tem času?
Glasbenikom, ki so v veliki meri vezani na koncerte, žive dogodke, vaje in snemanja, v zadnjem letu nikakor ni bilo lahko. Bravo vsem, ki so kljub tem izzivom ustvarjali – pa naj bodo to koncertni prenosi, nove skladbe, albumi, videi, bendi ... Mislim, da je nekaterim karantena tudi dobro dela, dokončali so projekte ali celo štartali z njimi. Kljub vsemu se mi zdi, da je bil na spletu slovenski glasbeni prostor precej živahen. Velika zasluga gre tudi Odzvenu, saj ste res izčrpno in vsakodnevno pokrivali domače vsebine. Izšlo je kup dobrih singlov, plošč, imeli smo male in velike koncerte ... Ampak upam, da smo s karantenami zaključili in da bomo zdaj še bolj cenili vse, kar imamo.
Konferenčni del je letos razumljivo okrnjen in zazrt v domači prostor. Ta je kljub zaprtju ostal dovolj kreativen, da letošnja edicija MENT-a lahko ponudi svež program. Katere pa so tiste pereče in pomembne teme za današnje razmere in razmere, ki nas čakajo po epidemiji, ki se jih boste dotaknili na konferenci?
Konferenčni dan je razdeljen na tri delavnice in tri okrogle mize. Govorilo se bo o koncertnih prenosih, o tem, kako so se z njimi soočali razni akterji, in ali bodo ti ostali z nami tudi v prihodnosti. Zelo pomembna tema je monetizacija platforme YouTube v Sloveniji; to je tema, ki se omenja že leta in še vedno ni razrešena. V teh časih se mi zdi skrajno nujno, da se to premakne in da začnejo tudi domači glasbeniki dobivati svoj delež. Peter Baroš bo vodil javni posvet o izvozni glasbeni pisarni Music Slovenia, ki že deluje, ampak se mi zdi odlično, da je k posvetu pozval vse, in to javno. Ena delavnica bo pokrila pretočne platforme; pri teh nasvetov, sprememb in razumevanja nikoli ne zmanjka. Drugi dve se osredotočata na spletni marketing. Ta je v teh časih najbolj priročen za celotni glasbeni svet. Ena se bo ukvarjala z ustvarjanjem vsebine, druga pa s praktičnim oglaševanjem in bo izrazito tehnična.
Digitalni del konference je vezan na naše tuje partnerje, tokrat sta to združenje neodvisnih založb IMPALA in mednarodno združenje glasbenih menedžerjev IMMF. Obe delavnici, druga se šele začenja in traja tri mesece, sta usmerjeni v globje spoznavanje dela v glasbi.
Kako gledaš na prihodnost MENT-a? Kako bosta aktualni čas in čas po pandemiji vplivala nanj tudi v prihodnje, pravzaprav na celotno sfero showcase festivalov, ki temelji na povezovanju in mednarodnem sodelovanju, ter na glasbeno industrijo širše?
Zdi se, kot da so tovrstni festivali v teh časih najtežje izvedljivi. Od mednarodne komponente do kroženja med prizorišči. Prihodnost MENT-a se bo pokazala že jeseni, s prej omenjenim projektom. Dvomim, da se bomo naslednje leto vrnili na februarski datum, čeprav je ta za nas in za nastopajoče izredno učinkovit. Stalno se je treba prilagajati in iskati primerne rešitve, ki sledijo ideji projekta. Za MENT je to po šestih edicijah čas prevetritve in mislim, da je možnih scenarijev za prihodnost precej. Upam, da bo celotni glasbeni sektor v naslednjih letih dovolj hitro okreval in da bodo posledice epidemije vidne predvsem v pozitivnem smislu. Digitalizacija ima svoje pluse in svoje minuse. Sedaj se precej bolje zavedamo, kako krhek je pravzaprav naš sektor in kako moramo skrbeti zanj in drug za drugega.