Ni vrnitve v normalnost

»Zgolj živi koncerti nas bodo pripeljali skupaj!« je izhodišče, ki so si ga zadali pred drugo »pandemično« izvedbo Festivala Maribor. Tako pravi Barbara Švrljuga Hergovich, voditeljica programa Koncertne poslovalnice in Festivala Maribor. »Zavedati se moramo, da bomo le s skupnimi močmi lahko ohranili to visoko kulturno in glasbeno raven, ki si jo je to mesto v dolgih desetletjih priborilo. Kajti raven klasične glasbe, s katero se Maribor ponaša, ni samoumevna.«

Zdaj ko se ukrepi zaostrujejo, ker pandemije nikakor ne popušča, je voditeljica programa izpostavila: »Tako kot pandemije ne bomo premagali individualistično, temveč je pomemben prispevek vsakega od nas, tudi v kulturnem smislu šteje prispevek vsakega od nas. Zato pozivam vse, ki uživajo v dobri družbi: naj ljudje ne oklevajo in pridejo na koncert. Kajti samo tako boste pripomogli, da to, kar počnemo, ne bo utonilo v pozabo.« 

Devet raznovrstnih dogodkov 

Festival Maribor ima dolgo tradicijo, saj zametki segajo v leto 1964, ko so v organizaciji Koncertne poslovalnice na mariborskem gradu zaživeli Večeri baročne glasbe, ki so leta 1968 prerasli v Festival baročne glasbe. Leta 1994 se je preimenoval v Glasbeni september, leta 2008 pa v Festival Maribor. 

Letošnji festival bo prinesel devet dogodkov, od tega šest večernih in tri za (naj)mlajše. Navdih pri oblikovanju programa je bila želja po druženju in sproščenosti, kar toliko bolj izstopa v času ukrepov za zajezitev koronavirusa. »Lansko sezono je bil koncert z Beethovnovo glasbo zadnji koncert, ki smo ga izvedli za abonmajski ciklus,« se je spomnil Simon Krečič, umetniški vodja Opere SNG Maribor. »Ko imava z Barbaro programske diskusije, prideva do zanimivih rešitev, ki so za vse obogatitev. Pred dvema letoma smo naredili koncert za mlade, kar se je kljub začetni negotovosti izkazalo za dobro odločitev. Kajti želimo, da to (p)ostane naša publika.«

Značilna spontanost, ki je srž festivala, je letos pokukala na Balkan oziroma v jugovzhodno Evropo, ker so tam, prosto po voditeljici programa, mojstri nestanovitnosti in iznajdljivosti. Osrednji gost in letošnji rezidenčni umetnik festivala bo namreč pianist Simon Trpčeski iz Severne Makedonije, nenavaden pianist, ki se je prebil v vrh mednarodne klasične scene. V Maribor se vrača po letu 2006, in to iskreno navdušen, saj bo prav med festivalom praznoval rojstni dan. 

Glasbeni ognjemet 

Festival bo odprl Ognjemet ritmov in vzdušij (16. september), ki se bo začel z Bagatelami za orkester Marija Kogoja v priredbi Alojza Srebotnjaka. Sledil bo Drugi klavirski koncert Franza Liszta (Koncert za klavir in orkester št. 2. v A-duru), ki je tudi po skladateljevih besedah »simfonični koncert«, saj je poln barv razpoloženj in večplastnih povezav. Te bosta v osnovi nudila Simfonični orkester SNG Maribor in romunski dirigent Gabriel Bebeselea, najobetavnejši med romunskimi dirigenti. Že pri štiriindvajsetih letih so ga imenovali za prvega dirigenta operne hiše v Iaşiju, s čimer je postal najmlajši glasbenik na takšnem položaju v romunski zgodovini. Tako bo otvoritveni koncert predstavil panonske skladatelje: madžarskega Zoltána Kodályja (Plesi iz Galante) in  Georgeja Enescuja (Romunsko rapsodija št 1. v A-duru). 

»Z Mariborom imam zelo posredno povezavo: rojen sem v Sibiu, ki je bil evropska prestolnica kulture pet let pred Mariborom, in zdaj sem končno tukaj,« je povedal dirigent Bebeselea. »Zelo sem radoveden, kar se tiče povezovanja zgodovine z današnjim dogajanjem. Iz današnje prizme skušam videti preteklost skozi svoj jezik – glasbo. Vse, kar sem kdaj našel v knjižnicah, gre v koncerte. Sem predvsem radoveden dirigent in moj ključni cilj je, da dobim nove perspektive za občinstvo.« 

Od harmonike do Makedonissima

Svojevrstna izkušnja bo Makedonissimo (18. september), kar v prevodu pomeni »zelo makedonsko« in je, kakor je povedal Trpčeski pred začetkom festivala, njegov srčni projekt. Svet avtohtone dediščine je združil z virtuozno klasiko, delo pa posvetil makedonskemu narodu. »Moja prva ljubezen je harmonika,« je pojasnil. »Ko sta bila starša v službi, sem veliko časa prebil z babico, ki je poznala ogromno pesmi. In tako vem, da je makedonska ljudska umetnost zelo bogata in raznovrstna. Ko sem odkrival bogastvo klasične glasbe, sem spoznal, da ima tudi naša glasba velik potencial, da se predstavi na malo drugačen način.«

In tako je nastal Makedonissimo, ki se opira na venček makedonskih ljudskih plesov in spevov Pletenki skladatelja Pandeja Šahova, ki živi in dela v Londonu. Makedonissimo je sicer izveden v obliki kvinteta.

Vam je všeč Brahms?

Festival Maribor bo že tradicionalno ponudil tudi kanonska dela klasičnega repertoarja in priljubljena dela zahodne glasbene tradicije. Vam je še všeč Brahms? (20. september) sega od sonat klasičnega 19. stoletja s sporočilno močno glasbo Dmitrija Šostakoviča (Sonata za violončelo in klavir d-molu) preko Brahmsove Sonate za violončelo in klavir št. 2. v F-duru do minimalne glasbe Antona Weberna (Tri male skladbe za violončelo in klavir). 

To bo tretji od štirih nastopov Trpčevskega. Na violončelu bo nemški virtuoz Daniel Müller-Schott, ki spada med najbolj iskana imena klasike. Trpčeski bo svoje nastope sklenil s »Prijatelji« (21. september), kjer bo preplet temperamenta šesterice spletel mešanico vzhodne in zahodne mentalitete. Repertoar bo znova vseboval tudi Šahova in Šostakoviča. 

No Borders Orchestra

Festival Maribor se bo sklenil 25. septembra s provokativno pomenljivim koncertom, naslovljenim Ni vrnitve v normalnost v izvedbi No Borders Orchestra. »Poslanstvo in filozofija skupine temeljita na preizpraševanju vrednot sodobnega časa in umetnosti v njem,« je sporočilo organizatorjev. »Skupina se je pri pričujočem projektu pridružila vrsti vrhunskih ustvarjalcev in znanstvenikov, ki so na evropski politični vrh naslovili javno pismo z zahtevo, da se po pandemiji izogne vrnitvi v 'normalnost', torej v življenje, ki nas je pripeljalo do zdajšnje kritične točke.«

V sodelovanju s festivalom Druga godba bo zazvenela tudi »drugačna« glasba Džambo Aguševi Orchestra (24. september). »Ker je Druga godba specialistka za 'druge' glasbe pri nas, smo se seveda takoj dogovorili za sodelovanje,« je vodilo Barbare Švrljuga Hergovich z napovedjo po odklopu. Džambo Aguševi Orchestra bo prinesel svež pristop, igrivost, glasbeno razgledanost in suveren nastop najboljših romskih pihalnih zasedb. 

Za najmlajše bodo na voljo tri izkušnje doživljanja klasične glasbe v živo. Dojenčkom in malčkom je namenjen spored Hrestač in jaz. Koncert uglasbene poezije za otroke Backi iz klavirja bo za otroke od petega leta starosti naprej, družinam pa je namenjena nedeljska matineja, posvečena ritmu. 

»Naredimo si lepo sedanjost, ker si s tem naredimo tudi lepo prihodnost, ki naj bo še naprej polna dobre glasbe in lepih skupnih izkušenj,« je izhodišče, s katerim vabijo v Maribor.