25.05.2017

O češkem (tudi glasbenem) undergroundu

Zgodba o tem, kako je peščica mladih apolitičnih glasbenikov skoraj po naključju sprožila prvi institucionizirani val državljanske nepokorščine v Vzhodni Evropi po zatrtju Praške pomladi in ob tem spotoma razvila še čisto samosvoj glasbeni izraz.

SIGIC

The Plastic People of the Universe
Foto: Arhiv skupine

Med ponedeljkom in sredo se bo v Ljubljani mudil dr. Martin Machovec, odlični poznavalec češkega undergrounda. V ponedeljek, 29. maja, ob 10.30 bo imel na Filozofski fakulteti (enota Tobačna 5) predavanje z naslovom Fenomen češkega (literarnega) undergrounda. Dva dni kasneje, v sredo, 31. maja, ob 17.00 pa se bo v Trubarjevi hiši literature odvil še javni pogovor in literarni večer Egon Bondy in češki underground. Machovec bo predstavil razvoj in glavne osebnosti češkega undergrounda v širšem kulturnem in zgodovinskem kontekstu. Subkultura t. i. undergrounda je na Češkoslovaškem nastala kot spontan odziv na zaostreno politično represijo in cenzuro po letu 1968. Cilj državljanskega gibanja za »drugo kulturo«, ki ga je sprožila peščica glasbenikov in ki se je v 70. in 80. letih razraslo na vsa področja ustvarjanja, je bil vzpostaviti infrastrukturo za delovanje alternativnega, od uradne kulture neodvisnega kulturnega prostora.
 

Dr. Martin Machovec je urednik, literarni kritik, prevajalec in predavatelj na Univerzi Jana Amosa Komenskega in Karlovi univerzi v Pragi. Pri svojem uredniškem delu sistematično skrbi za večjo dostopnost samizdatskih del javnosti, je avtor vrste študij in slovarskih gesel s področja samizdatske literature (mdr. tudi opusa Egona Bondyja).

Egon Bondy (s pravim imenom Zbyněk Fišer, 1930–2007) je bil pesnik, pisatelj, dramatik, filozof, prevajalec in inspirator (»guru«, »superstar«) češkega undergrounda. Širši javnosti je gotovo najbolj znan kot tekstopisec znamenitega benda The Plastic People of the Universe (leta 2011 so gostovali tudi na Metelkovi v Ljubljani).
Vsa njegova literarna dela od leta 1949 do 1989 so izhajala zgolj v samizdatskih izdajah (tj. razmnoževanih s pretipkavanjem) in od 80. let dalje tudi pri eksilskih založbah (npr. pri Sixty-Eight Publishers v Torontu). V slovenščini sta doslej izšla dva Bondyjeva romana: Bratje Ramazovi (1985; slov. 2014) in Invalidna sorojenca (1974; slov. 2017). Distopija Invalidna sorojenca je do leta 1989 veljala za »biblijo« češkega undergrounda, ki je v njej prepoznal svoj alternativni življenjski slog in zavestno odločitev za obstranstvo oz. namerni izstop iz politiziranega mainstreama, pa tudi posmeh potrošniškim idejam policijske države, predvsem pa cenil rahlo parodiranje znanstvene fantastike, v katero so organsko vpletene filozofske teme.