02.06.2025

Predstavitev letošnjega Festivala stare glasbe v Radovljici

Radovljica se bo avgusta kot vsako leto spremenila v hram za ljubitelje stare glasbe.

Tanja Benedik

Iz tiskovke Festivala Radovljica.
Foto: Tanja Benedik

Uvodna beseda na predstavitvi za novinarje je pripadla županu Občine Radovljica, Cirilu Globočniku. Predstavil je novega predsednika Društva ljubiteljev stare glasbe, Domna Vurnika, ki je funkcijo prevzel od dolgoletne predsednice Marije Kolar. Ciril Globočnik nam je zagotovil, da občinska podpora festivalu ostaja, Domen Vurnik pa je povedal, da je funkcija predsednika društva velika čast in hkrati odgovornost. Glavna zadolžitev društva je organizacija festivala, ki ima velik pomen tako v občini kot na državni ravni. Radovljico avgusta vsako leto spremeni v hram za ljubitelje stare glasbe ter obiskovalcem predstavlja velike domače in tuje umetnike. Program je pripravil umetniški vodja Domen Marinčič, ki z društvom sodeluje že dvajset let. Otvoritveni koncert bo 9. avgusta, zatem pa se jih bo do 26. avgusta zvrstilo še devet. Potekali bodo v radovljiški graščini, v cerkvi sv. Petra in v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Letos bo sodelovalo oseminpetdeset glasbenikov iz enaindvajsetih držav, v sklopu festivala pa bo potekal tudi mojstrski tečaj za kljunasto flavto. Festival letos sodeluje z Narodno galerijo Slovenije in s festivalom poezije Pranger.

Radovljiški festival je znan po poudarku na starejši glasbi, vendar v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Tako bo letos v Radovljici zazvenela glasba od monofonije 11. stoletja do romantične klavirske glasbe. Dva koncerta sta posvečena slovenski glasbeni dediščini 16. stoletja, kar štirje od desetih sporedov pa bodo avgusta doživeli premiero. Domen Marinčič je program predstavil podrobneje. 

Na otvoritvenem koncertu bomo slišali sonate in kantate z edinstvenim izvirnim glasbilom, baročnim oprekljem, ki je nastal leta 1758 v Barceloni. Solista ansambla La Gioia Armonica bosta znani kontratenorist Terry Wey in Margit Übelleacker na omenjenem opreklju. Največji letošnji projekt je izvedba oratorija Sveta Neža Bernarda Pasquinija s petimi pevskimi solisti in trinajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča. Orkester, v katerem igrajo pretežno slovenski godalci, je nastal pred tremi leti ob štirideseti obletnici festivala in je izvedel že oratorija Alessandra Scarlattija in Alessandra Stradelle. Pasquinijev oratorij je nastal leta 1678 in govori o mučeniški smrti rimske deklice, zavetnice deviške čistosti. V naslovni vlogi bo nastopila mlada hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać, drugi štirje pevci pa so svetovno znani specialisti za baročno glasbo: Stefanie True, Terry Wey, Jacob Lawrence in Sergio Foresti. Za najstarejši repertoar na festivalu bo poskrbel ansambel Phylomena, ki ga vodi specialistka za srednjeveško glasbo, pevka in harfistka Jasmina Črnčič. Znani vokalni ansambel Cappella Pratensis bo prvič v sodobnem času izvedel mašo Johannesa Florija, ki se je ohranila le v kornih knjigah ljubljanskega škofa Hrena. Mašo bo ansambel, ki glasbo izvaja iz izvirnih zapisov, pri čemer se pevci zberejo okrog enega samega notnega stojala, dopolnil z moteti v Ljubljani rojenega Gallusovega sodobnika Georga Prennerja. V cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem bo nastopil sedemčlanski ansambel Le Filigrane z arijami z obligatno pozavno iz italijanskih oratorijev. Paul Kieffer, ameriški virtuoz na renesančni lutnji, ki je kot otrok veliko časa preživel pri starih starših v Kranjski Gori, bo izvajal glasbo slepega renesančnega mojstra Giacoma Gorzanisa. Med njegovimi deli je cikel plesov na vseh poltonih kromatične lestvice, ki napoveduje Bachov Dobro uglašeni klavir. Ruska pianistka Olga Paščenko je med najvidnejšimi solisti na zgodovinskih klavirjih. Svoj spored je posvetila koncertnemu repertoarju največje pianistke romantične dobe, Clare Schumann. Novi projekt Katarine Livljanić, hrvaške specialistke za srednjeveško glasbo, je uprizoritev grške drame o kraljici Troje, Hekubi, in sicer na podlagi renesančnega besedila Marina Držića z desetimi pevci in instrumentalisti ansamblov Dialogos in Kantaduri. Cikel Bachove glasbe letos nadaljujejo njegove sonate za violo da gamba z brazilskim gambistom Juanom Manuelom Quintano in francosko čembalistko Céline Frisch. Sklepni koncert je posvečen duhovni glasbi mojstra 15. stoletja, Mattea da Perugia, in ga bo izvedel vodilni ansambel za to glasbo, La Fonte Musica, ki ga vodi Michele Pasotti.

Na koncerte bo vozil brezplačni festivalski avtobus iz Ljubljane, v Velesovo pa tudi iz Radovljice. Podrobnosti o sporedu najdete TUKAJ.