Rap v pesniški zbirki

Pri Mladinski knjigi je v zbirki Sončnica izšla knjiga Ti si čist normalen, ki predstavlja izbor dvajsetih raperskih besedil osemnajstih domačih raperjev, ki so v zadnjih dvajsetih letih snovali in vzpostavljali domačo krajino hip hopa. V njej se znajde prva in srednja generacija domačega hip hopa: Klemen Klemen, Samo Boris, Valterap, Ezy-G, Ali En (Dalaj Eegol), Doša, Murat & Jose, Zlatko, Kosta, Nikolovski, Trkaj feat. Adam Velić, 6Pack Čukur, N’toko, Slon in sadež, Toxsick, Gero, Pižama in Stekli psi. Zastopana je torej široka paleta različnih glasov, pristopov, poetik, vsebin, narečij, slengov, jezikovnih posebnosti in regijskih specifik različnih urbanih sredin, ki so tipični poligon za hip hop kulturo. Gre za izbor, ne za vseobsežno antologijo domačega stihokleparstva, ki ga je opravil Aljoša Harlamov. Spremno besedo je prispeval domači hip hop aktivist in poznavalec Marko Godnjavec – Jizah in v njej podal osnovno genezo domače hip hop ustvarjalnosti, ki se vpenja v širši milje hip hopa. Ta je od svojega nastanka prehodil ogromno poti, žanrskih variacij in zvočnih podob ter kulturnih in geografskih krajin ter medtem postal vodilna glasbena forma v popularni glasbi. Njegova agilna in inovativna zmožnost vzorčenja vase posrka vse trende in mikrotrende, žanrske in produkcijske oblike, s tem pa se ves čas reaktualizira, spreminja in prilagaja. V to sodijo seveda tudi različni kulturni vplivi, zato je hip hop globalna glasbena forma, ki se ji je pri nas le deloma uspelo vpeti v domači mainstream, a to dejstvo prej govori o stanju domačega mainstreama in uredniški politiki kot pa o domači raperski ustvarjalnosti. Rap še vedno ostaja izven poezije, čeprav gre za eno bolj inovativnih členjenj jezika, ki v svojih bolj robnih oblikah, kot sta na primer trap in cloud rap, izpoveduje tipično ujetost v socialni, rasni, spolni in ekonomski imobilnosti. Tega zadnjega v knjigi žal ne boste našli, a gre le za prvi korak. Hip hop je lahko seksi, plesen, nagajiv in nespodoben, skrajno kritičen, intelektualen in politično angažiran, lahko se vpne v slam poezijo ali v literaturo, tako kot v pričujoči knjigi, čeprav bo afirmacijo iskal tudi zunaj knjižne izdaje, v polju literarne teorije, kritike in nenazadnje pri bralcih. Izid knjige je bil pospremljen s koncertnim nastopom nekaterih v knjigi zastopanih raperjev in se je odvil v Kinu Šiška pod okriljem novega festivala Itn., mladinskega festivala angažiranega pisanja. O razlogih, pristopih, načinu izbora in dometu knjige smo se pogovarjali z njeno urednico Alenko Veler, urednico mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi, bivši urednici Cicibana in Cicidoja,  urednici Za dva groša fantazije pri Radiu Študent, kjer je dolga leta sodleovala v glasbeni redakciji.

Kaj knjiga Ti si čist normalen pomeni za domačo hip hop sceno in kaj pomeni za domačo literarno polje?

Na vprašanje, kaj knjiga pomeni za hip hop sceno, bi verjetno moral odgovoriti kdo od tistih, ki v njej nastopajo. Po mojih izkušnjah jo bo večina pozdravila, čeprav bodo najprej opazili, kdo ali kaj v njej manjka, kar je povsem logično in normalno, nekaj pa bo takih, ki bodo imeli dvome o tem, ali je besedila sploh smiselno iztrgati iz konteksta glasbe – zakaj bi rap brali, če ga lahko poslušamo? Sama jo vidim kot poklon sceni in ustvarjalcem. Če knjiga raperskih pesmi izide v zbirki Sončnica, v kateri sta med drugim izšli dve zdaj že kar kultni pesniški antologiji Komadi in Drugi komadi, je to močno sporočilo: z njo smo naše raperje postavili ob bok eminentnim domačim in tujim klasičnim in sodobnim pesnikom in z njo se bo najverjetneje prej ali slej bolj poglobljeno ukvarjala literarna teorija. Z izdajo v knjigi dobi raperska ustvarjalnost svoje mesto v domači literarni zakladnici. Je potrdilo, da gre za razvit umetniški izraz, in je lahko dobro izhodišče še za kakšno izdajo, ki bi razširila nabor pesmi tako po motivni plati kot po raznolikosti pesniškega izraza.

Kako se raperska besedila in glasba pretakata na belino papirja, katere so bile zakonitosti, ki so narekovale izbor dvajsetih pesmi? 

Aljoša Harlamov, ki je naredil izbor pesmi za knjigo, v spremni besedi pojasni svoj odnos do hip hopa, in ker so vsi izbori povezani s tem, kaj kompilator išče v poeziji zase, je ta seveda zaznamovan s tem, čeprav ni odveč dodati, da se najini pogledi ujemajo. V knjigi so tako večinoma komadi, ki se razvijejo in začutijo kot sklenjena zgodba. Izbor poskuša prikazati bogato motivno in tematsko raznolikost ter zajeti ustvarjalce iz vseh slovenskih pokrajin, čeprav je večina pesmi iz osrednjeslovenskega prostora.

Katere tematike nam razpirajo?

Največ pesmi v zbirki je družbeno- in socialnokritičnih, dotikajo se tematike nestrpnosti, socialne razslojenosti, neenakosti, neodgovornega ravnanja z naravo in ljudmi. Nekaj pesmi je osebnoizpovednih, v njih zaznamo globoko preizpraševanje lastnega obstoja in delovanja, vpetosti v družinsko in socialno okolje. V njej najdemo ljubezenske pesmi, motive iz slovenske literarne zapuščine in take, ki kažejo igrivo plat raperskega ustvarjanja, preprosto radost biti. 

Engels je na naslovnici uprizoril urbano sredino kot nekakšen megalomanski sound system, hip hop in rap kot sodobni urbani šum. Kaj ta govorica, prenesena na knjižne police, prinaša v svet literature oziroma kako intervenira v polje jezika oziroma poezije?

Tudi to se da ponazoriti s šumom. Vsekakor bo pesmarica že zaradi svoje jezikovne podobe komu lahko predstavljala nadležen, moteč šum; če namreč želiš v zapisu ohraniti živost in sočnost govorjene besede, je predpogoj za to oddaljitev od jezikovne norme, uporaba slenga in dopuščanje izrazov iz tujih jezikov. Politična nekorektnost in spontano nizanje referenc sta spet šuma svoje sorte. Forma rapovske pesmi dopušča, da avtorji preko nje neobremenjeno sporočajo tisto, kar želijo. Raperska poezija v literaturo prinaša urbano prvobitnost.

Če pogledamo izbor, se nanaša na prvo in drugo generacijo domačega hip hopa in rapa. Kje so mlajši stihoklepci? 

Kljub temu da sva oba z Aljošo resno zagrizla v to, naju nobeden od mlajših ustvarjalcev ni prepričal. Žal. 

Knjiga je v osnovi namenjena specifičnemu mlajšemu bralcu, širši sredini, ki ni nujno zazrta v knjige, še manj v poezijo. Kaj jih po tvojem mnenju v pesmih iz knjige lahko nagovori?

Knjiga je v resnici nastala v želji, da bi k branju poezije pritegnila mlade bralce in bralke, ki se drugače kakšne pesniške zbirke ne bi nikoli niti dotaknili. Pop kultura je tisto, kar v najstniškem obdobju večino najbolj okupira in zanima, preko nje bi jim rada podtaknila nekaj, kar ima tudi literarno vrednost. Če je v knjigi vsaj en raper, ki ga poznaš, je to lahko začetna motivacija, da jo sploh vzameš v roke. In potem morda prebereš še komad od koga drugega. In potem morda še kakšno pesem, ki ni ravno v tej zbirki. Vsekakor pa jo lahko dober pedagog ali pedagoginja uporabi in izrabi pri obravnavi osnovnih pesniških postopkov in pojmov literarne teorije. Pa ne samo za to, bogata paleta tematik je lahko izhodišče za pogovor o marsičem.

Knjiga je bila predstavljena s koncertom v okrilju festivala Itn., mladinskega festivala angažiranega pisanja. Kako se je vklapljala vanj in kakšna sta zasnova in namen festivala? 

Prvi poriv za organizacijo literarnega festivala je bil, da v fokus postavimo knjigo in ustvarimo prostor za druženje bralcev. Potem se je sčasoma izoblikoval koncept, ki se zdi v trenutku, v katerem vlada skrajno pomanjkanje empatije in čuta za pravičnost, potreben in smiseln. S festivalom poskušamo opozoriti na to, da kot posamezniki lahko sami kaj prispevamo k temu, da bo ta svet boljši za vse nas. Knjiga je pri tem lahko v oporo in navdih. V osnovi želi festival motivirati k branju in razmišljanju, izbira avtorje, ki jim ni vseeno, kam gre svet in mi z njim, in se ne zadovoljijo s površnimi vsebinami, imajo kaj sporočiti in to sporočajo tako, da nas navdihujejo. Obenem festival vzpostavlja prostor razprav in izražanja mnenj, kjer imajo ob povabljenih avtorjih in izhodiščnih temah glavno besedo mladi. Knjiga Ti si čist normalen se je povsem naravno vklopila v ta koncept. Pogovor o rapu kot poeziji v Vodnikovi domačiji je ponudil vpogled v to, kako se avtorji lotevajo besednega ustvarjanja, koncert v Kinu Šiška, kjer so raperji en komad odrapali na podlago, potem pa so se predstavili še z eno pesmijo a cappella, pa je funkcioniral kot izvrstna literarno-glasbena predstava.