14.09.2022
Rumena škatlica presenečenja
Petnajsti Festival Maribor bo posvečen spominu na Janka Šetinca. Vrhunec? Nastopa Alexandra Gadjieva.

Festival vrhunske klasične in ne samo klasične glasbe, takšna je popotnica petnajstega Festivala Maribor. Letošnji poteka med 15. in 24. septembrom in je z otvoritvenim koncertom vrhunskega pianista Alexandra Gadjieva posvečen nedavno preminulemu pianistu Janku Šetincu, ki je leta 1968 ustanovil in vodil Festival baročne glasbe in nato leta 1994 še Glasbeni september, iz česar se je pred petnajstimi leti rodil Festival Maribor.
Barbara Švrljuga Hergovich, vodja Koncertne poslovalnice Maribor in Festivala Maribor, je izpostavila, da so pri Festivalu Maribor vedno stavili na presenečenja. »Festival Maribor je vedno festival klasične glasbe, a ne da bi bil trdno zapakirana škatlica priljubljenih bombončkov klasične recepture.« Na novinarski konferenci v Vetrinjskem dvoru je nadalje razložila, kakšno je letošnje izhodišče festivala: »Iščemo ravnovesje med uveljavljenim in novim, med pričakovanim in presenetljivim. Eklektičnost čislamo v najboljšem pomenu te besede.« »Naša vodila so preprosta: ležijo v predanosti vrhunskim glasbenim izkušnjam, pristnosti in povezovanju. K sodelovanju vabimo vrhunske umetnike, ki so v svojem poslanstvu še posebej intenzivni. Njim vsakdanji klasičnoglasbeni posel in koncerti niso dovolj. Želijo odkrivati nove skrivnosti glasbe, iščejo nove povezave, ki so položene v glasbo, in nove navezave s podobno mislečimi partnerji. In predvsem vez s svojim poslušalcem. Tako nastajajo nova sodelovanja med glasbeniki, katerih poti se križajo zgolj v Mariboru, in obrodijo sadove z enkratnimi rezultati.«
Po petih letih se v Maribor vrača goriški pianist Alexander Gadjiev, čigar kariera je doživela meteorski vzpon po uspehu na najuglednejših pianističnih tekmovanjih, zlasti na tekmovanju Friedricha Chopina, kar mu je prineslo tudi laskavi naslov »BBC-jev umetnik nove generacije«. Na Festivalu Maribor bo nastopil dvakrat, in sicer najprej na uvodnem večeru (15. september) v Veliki dvorani SNG Maribor s Simfoničnim orkestrom Maribor in dirigentko Gianno Fratta, kjer bo zaigral Koncert za klavir in orkester št. 2, in nato še s solističnim recitalom (17. september), kjer se bosta trem Chopinovim skladbam pridružila Fantazija Roberta Schumanna in Spev za varstvo zemlje sodobnega ameriškega skladatelja Kyla Ganna.
Na novinarski konferenci je sedemindvajsetletni Gadjiev odgovarjal na vprašanja voditeljice Festivala Maribor. To je zanimalo, kako se je njegovo življenje spremenilo po takšnem uspehu, kot je drugo mesto na Chopinovem tekmovanju. »Resnično se je skoraj kompletno spremenilo. Kot noč in dan. Kar naenkrat sem prejel veliko ponudb za koncerte in recitale po celem svetu: Japonska, Evropa, pripravljam se na dolgo turnejo po Avstraliji, kjer bom imel 30 koncertov v dveh mesecih. Globoko se je spremenilo tudi moje vsakdanje življenje.« Na vprašanje, kaj je ključno za tak uspeh, je pianist odgovoril, da nima konkretnega odgovora. »Vsak si zgradi svojo pot, ni neke čarobne formule za uspeh. Prepričan sem, da bolj ko se človek poglobi v tisto, kar ga zanima, večja je možnost, da se tudi publika z njim združi in ga vzame za priljubljenca. Najbolj pomemben faktor je, da človek verjame v to, kar počne. S trudom lahko doseže veliko. Perfektnost pa v glasbi ne obstaja, popolnosti ni. Ostati pa moraš preprost v sebi in se ne iskati v tujih okoliščinah. Zavedati se moraš svojega jedra.«
Gadjiev je dobil nagrado tudi za najboljši Chopinov crescendo. »To je bilo po svoje nekaj hecnega, ne vem, kdo je to podelil, mislim, da kritiki iz Amerike, ki so izbirali tudi najhitrejše etide pa najbolj 'kremast' legato. Se pa tak crescendo težko opiše. Bolje mu je prisluhniti.« Omenil je še, da med koncertom in recitalom obstajajo razlike v pristopu: »Koncert z orkestrom vedno vzamem kot širok komorni ansambel, poslušaš, kaj delajo drugi glasbeniki, in skušaš ustvariti stik z dirigentom; kar bomo storili tokrat. Recital pa je nekaj drugega. Človek si lahko potem izbere raznorazne skladatelje in zgradi pot skozi recital. Meni je to še bližje.«
Na Festival Maribor se vrača tudi Simon Trpčeski, ki je bil lani v vlogi festivalskega rezidenčnega glasbenika in ki po besedah Barbare Švrljuga Hergovich navdušuje z izjemno glasbeno kondicijo. »Poskrbel bo za izjemna nova glasbena spoznanja. Po eni strani bodo tukaj uveljavljena sodelovanja z njegovimi stalnimi partnerji z balkanskega območja, ki smo jih spoznali že lani, po drugi pa tudi nekateri novi slovenski kolegi. Slišali bomo koncerte, ki bodo v taki konstelaciji neponovljivi, kar nas najbolj veseli znotraj Festivala Maribor.«
Trpčeski bo nastopil kar trikrat. Prvič (21. september) bo na koncertu Nova prijateljstva pred domačim občinstvom ob njegovi subtilni spremljavi nastopila priljubljena mariborska sopranistka Nika Gorič, zraven pa še violinist Benjamin Ziervogel in violončelist Gal Faganel. Repertoar bo sestavljen iz Klavirskega tria št. 3 v c-molu, op. 101 Johannesa Brahmsa, Klavirskega tria v G-duru Josepha Haydna ter samospevov Karla Jeraja, Clare Schumann, Alme Mahler, Gustava Mahlerja in Brahmsa po izboru Nike Gorič. Trpčeski je drugi koncert (22. september) naslovil Balkan, plemenit in čustven. Na njem se bo združilo šest nevsakdanjih virtuozov, da bi predstavili Brahmsov Klavirski kvartet št. 3 v c-molu, op. 60, vratolomno glasbo Guillauma Connessona, Koncert za marimbo brazilskega skladatelja Neya Rosaura v izvirni priredbi Vlatka Nuševa in za zaključek še glasbo Pandeja Šahova. Napovedana je tudi točka brez not. Sklepni koncert (24. september) bo slavnostno velik, saj bo z dirigentom Gabrielom Bebeşeleo, ki je prav tako že bil v Mariboru, gostoval Transilvanski državni filharmonični orkester, in sicer »s sporedom, ki obljublja razkošje melodij, ritmov in temperamentov Transilvanije, kar bo bleščeč sklep festivala«. Obljublja se nam raznovrstna glasba – vse od mojstrovin Béle Bartóka in Györgyja Ligetija, do raziskovalcev ljudske glasbene dediščine, ki nas bodo popeljali v skrivnostno divjino Transilvanije, ter skladbe skladateljev, ki krojijo sodobno romunsko glasbeno krajino, kot je Dan Variu.
Znova bo poskrbljeno tudi za (naj)mlajše. Nika Gorič jih bo s pianistko Adriano Magdovski skušala navdušiti za petje in glasbo na matineji za najmlajše Zapoj z menoj (17. september, Viteška dvorana v Pokrajinskem muzeju Maribor). Poleg tega je podmladek v spremstvu starejših vabljen, da se pridruži tolkalnemu sekstetu na Bumbastičnem večeru (17. september, Velika dvorana SNG Maribor) ter prisluhne 8 strunam z violončelistom Arielom Veijem Anatasovskim in violinistko Zalo Frangež (24. september, Vetrinjski dvor).
Po besedah direktorja Narodnega doma Vladimir Rukavina si v Mariboru še vedno prizadevajo za novo dvorano. »Ta dvorana, ki bi jo Maribor potreboval čez 10, 20 let, izginja iz spomina na tisto, kar smo želeli. Vemo, da je trenutna dvorana znova ena bistvenih pripomb, zato bomo novo dvorano umestili v lokalni program. Maribor mora razmišljati o novi, večnamenski dvorani, dovolj arhitekturno lepi in umeščeni ob nabrežje Drave.«