18.03.2023
Slovenski glasbeni dnevi že 37 let, 21. – 26. marec 2023
21. marca se pričenjajo Slovenski glasbene dnevi. Program so organizatorji predstavili na novinarski konferenci v Viteški dvorani.
Darko Brlek je predstavil sodelujoče, s predstavitvijo pa je začel dr. Jernej Weiss, ki je govoril o Mednarodnem muzikološkem simpoziju, kjer se bo obravnavalo glasbeno kritiko nekoč in danes. S prispevki nekaterih najvidnejših slovenskih in tujih muzikologov želi podrobneje osvetliti podobo kritike umetnostne glasbe nekoč in danes ter podati smernice za njen prihodnji razvoj. Tudi letos bo na njem sodelovalo 14 tujih predstaviteljev iz 10 držav. Kot predavatelja bosta med drugim nastopila kritik revije The New Yorker, Alex Ross, ki bo spregovoril o svojih izkušnjah glasbenega kritika v ZDA, ter predstojnica Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Susanne Kogler, ki bo s pomočjo zgodovinskih primerov osvetlila družbenopolitične razsežnosti kritike umetnostne glasbe, razmišljala pa bo tudi o njeni morebitni vlogi v prihodnje. Slovenski muzikologi bodo govorili o stanju glasbene kritike pri nas.
Maja Kojc, umetniška voditeljica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, je osvetlila, kaj se bo dogajalo na otvoritvenem koncertu, ki bo posvečen opusu enega izmed velikanov sodobne slovenske simfonične ustvarjalnosti, Lojzetu Lebiču. V sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Davorina Morija bo prvič v celoti zazvenelo Lebičevo najobsežnejše delo za simfonični orkester, diptih Glasba za orkester – Cantico I in II, za katerega je skladatelj črpal navdih iz himne Hvalnica stvarstvu sv. Frančiška Asiškega.
V Slovenski filharmoniji se bodo poklonili najvidnejšemu slovenskemu muzikologu, Primožu Kuretu, ki je lani sklenil svojo bogato življenjsko pot. Na koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor bo dirigent Simon Krečič, ki je predstavil program koncerta, prvo glasbeno besedo podal ekspresionistično zavezanemu Mariju Kogoju, ki je svoja iskanja resnic človekovega doživljanja prelival skozi črnilo peresa. Pisal je tudi kritike, s katerimi je užalil marsikaterega od kolegov. Upiral se je ideologiji svojega časa, ki je po vzoru Glasbene matice ljudsko melodiko postavljala znotraj romantičnega idioma in jo uporabljala za ustvarjanje občutka narodnosti. Kogoja je ljudska glasba navdihovala v drugo smer, želel jo je namreč izpostaviti v njeni prvinski obliki. To mu je lepo uspelo v skladbi Tri pesmi za glas in godalni orkester, kjer se oglaša tudi istrska motivika. Ponotranjene modernistične kontrastnosti, ki dosegajo razsežnosti Schönbergove Angst, na koncert prinaša predstavnica mlajše skladateljske generacije, Nina Šenk. Poklon Primožu Kuretu se bo v drugem delu koncerta nadaljeval z izostreno liričnostjo samospevov Gustava Mahlerja, čigar ljubljansko obdobje je Kuret podrobno osvetlil v več monografijah. Presunljivo izpovedne Mahlerjeve Rückertove pesmi bo izvedla sopranistka Sabina Cvilak. Pred koncertom bo predstavitev zadnjega Kuretovega strokovnega dela, prevoda monografije Ljiljane Dubljević – Vojkić o sopranistki Aniti Meze, ki jo bo moderirala Darja Koter.
Dušan Bavdek je predstavil tradicionalna koncerta v organizaciji Društva slovenskih skladateljev. Na Koncertnem ateljeju bo mogoče prisluhniti zasedbi za sopran in harmoniko v izvedbi Marie in Klemna Lebna. Večer bo pod idejnim vodstvom Nine Šenk odprl svoj oder nestandardni zasedbi in zvočni kombinaciji soprana in harmonike. Zazvenela bodo sodobna dela pripadnikov raznolikih generacij in estetskih usmeritev. Sprva bo svojo skladbo skupaj s sopranistko Mario Leben izvedel skladatelj in harmonikar Klemen Leben. Ta si namreč prizadeva uveljaviti harmoniko kot koncertno glasbilo in zato piše originalna dela za svoj inštrument ter v ta namen sodeluje s priznanimi domačimi in tujimi skladatelji, med katerimi je tudi Lojze Lebič. Do harmonike, tega inštrumenta mnogoterih obrazov, ima poseben odnos tudi skladatelj Uroš Rojko, ki je precejšnji del svojega komornega opusa namenil prav njej. Njegova inventivnost na tem področju priča o njegovi intuitivni spretnosti improvizacije, ki jo pretaplja v komponistične postopke. Podobna osredotočenost na čutnost zvoka pri skladanju vodi pero Nine Šenk. Poleg tega bo njena noviteta Auguries of Innocence za sopran in harmoniko zrcalila skladateljičino značilno idiomatsko virtuoznost. Ob 20. uri bo potekal predkoncertni pogovor z avtorji in izvajalci, ki ga bo povezovala skladateljica Nina Šenk.
Na tradicionalni Noči slovenskih skladateljev bosta nastopila Pihalni kvartet Ariart in Godalni kvartet Dissonance ter preigrala kar 14 krstnih izvedb, ki so jih prispevali nadobudni mladostniški skladateljski talenti in bodo postavljeni ob bok uveljavljenim domačim skladateljem.
Domen Marinčič je zasnoval koncert, kjer se bo predstavil ansambel musica cubicularis. V Viteški dvorani v Brežicah bodo zazveneli nekateri v sodobnem času še neizvedeni moteti v Ljubljani delujočega zgodnjebaročnega skladatelja Isaaca Poscha. Motete iz znamenite zbirke duhovnih koncertov Harmonia concertans, napisane za enega do tri pevske soliste in inštrumentalno spremljavo, bosta na ta večer dopolnjevali intabulaciji motetov Georga Prennerja in Jacobusa Handla Gallusa v izvedbi organista Tomaža Sevška. Koncert bo zaznamovala štiristota obletnica prve izdaje zbirke Harmonia concertans, ki jo je leta 1623 posthumno izdala Poscheva vdova. Posebni, prvič slišani izvedbi večera bosta rekonstruirana moteta iz rokopisa iz mesta Löbau na Saškem, Duo ubera in Hallelujah surgens Jesus. Izvedba te druge »novitete« večera bo v interpretaciji štirih pevskih solistov poskrbela za poučno presunljiv koncertni zaključek. Z glasbeniki iz musice cubicularis bo na koncertu sodeloval mednarodno uveljavljeni sestav pevcev: sopranistka Tanja Vogrin, ki je na Scholi Cantorum Basiliensis končala specializaciji iz historičnih harf pri Heidrun Rosenzweig in iz srednjeveške vokalne glasbe, sopranistka Baiba Urka, ki je najprej študirala na Latvijski akademiji za glasbo in nato magistrirala iz stare glasbe na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu, tenorist Manuel Warwitz, ki je študiral solopetje pri Walterju Berryju na Dunaju, in basist Guglielmo Buonsanti, ki je študiral baročno in renesančno petje v Vicenzi, končal študij muzikologije v Cremoni in se kot ansambelski pevec izpopolnjeval v Baslu.
Koncertni program Slovenskih glasbenih dnevov zaokroža še ena vrhunska zasedba, dunajski kvartet Airborne extended, ki se od leta 2013 ukvarja z interpretacijo sodobne glasbe na harfi, čembalu in sorodnih inštrumentih s tipkami ter flavtah vseh vrst. V sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana se bo zaključni koncert posvetil umetnosti samospeva. To glasbeno obliko romantičnega obdobja bodo na presenetljiv način preobrazili sodobni domači in tuji skladatelji. Kvartet se bo skupaj s sopranistko Barbaro Jernejčič Fürst na zaključnem koncertu predstavil z deli nekaterih uveljavljenih slovenskih glasbenih ustvarjalcev: Urške Pompe, Uroša Rojka, Tomaža Sveteta idr., slišati pa bo mogoče tudi novitete mlajše skladateljske generacije. Celotni program najdete TUKAJ.