SONICA 2019: Varuhi

Letošnja, enajsta edicija festivala Sonica nosi programski naslov Varuhi in zopet predstavlja različne programske sklope, v katerih se bodo med 23. in 29. septembrom prepletale razstave, intervencije v javni prostor, koncerti, avdiovizualni performansi, zvočni sprehod, delavnice, cikel pogovorov in okroglih miz, didžejanje in srečanja domačih ustvarjalcev in ustvarjalk s tujimi promotorji, novinarji, agenti in umetniki. V organizmu Sonice se prepletajo multimedijska, zvočna in avdiovizualna umetnost, elektronska in elektroakustična glasba na meji med eksperimentalnimi ter klubskimi plesnimi praksami. Žanrski sklop znotraj teh parametrov je izjemno širok in se razteza od ambientalne glasbe, IDM-ja in sodobne klasične glasbe do techna z njegovimi številnimi permutacijami in sodobne izkušnje sintetične glasbe s sintetizatorji zvoka. Med aktualnimi tujimi imeni, ki letos gostujejo na festivalu, izstopajo Alessandro Cortini, patten, Amnesia Scanner, Lucy Railton, COH, Lakker, Abul Mogard idr. Festival zopet nosi osrednjo razstavo multimedijskih del različnih avtorjev in avtoric, ki poteka v MSUM-u, kurira pa jo avstralska umetnica Sally Golding. Slovenska kinoteka tudi letos gosti program premeščanj med zvokom in vizualno podobo. Poleg predvajanja biografskega filma o legendarnem japonskem ustvarjalcu Rjuičiju Sakamotu bosta tam nastopila domača Lifecutter in Iztok Klančar ter švedski ustvarjalec Tomas Nordmark. Kino Šiška gosti večer močnih ustvarjalcev elektronske glasbe (patten, Amnesia Scanner in COH), Cankarjev dom koncerta misterioznega snovalca ambientalne glasbe Abula Mogarda ter sodobne čelistke in elektrofoničarke Lucy Railton, Oder pod zvezdami  Lutkovnega gledališča Ljubljana pa Alessandra Cortinija, člana kultne zasedbe Nine Inch Nails. Britanski zvočni umetnik Tim Shaw bo v okviru festivala priredil zvočni sprehod. V jedru festivala bo v sodelovanju Sonice, mednarodne festivalske platforme SHAPE in SIGIC-a potekala mini konferenca PSSST!, ki se po lanski uspešni premieri vrača v prostore SIGIC-a s pogovori in dvema okroglima mizama na temi glasbe in tehnologije ter zvoka in kapitala. Vanjo je vgrajen tudi showcase moment s srečanjem med domačimi ustvarjalci/kami in ameriškim agentom Brandonom Rosenbluthom. Program festivala najdete TUKAJ, program okroglih miz in pogovorov v sklopu programskega bloka PSSST! pa TUKAJ.

O letošnji ediciji festivala, o različnih programskih sklopih in spremembah v mednarodni festivalski platformi SHAPE smo se pogovarjali z Nejo Tomšič, programsko voditeljico festivala. 

Tematski naslov letošnjega festivala je Varuhi, izhaja pa iz citata Kurta Vonneguta o umetnikih kot krhkih bitjih in umetnosti, ki lahko razpira določene uvide in slutnje, še preden se ti zares utelesijo in postanejo del splošnega stanja. Za kakšne varuhe gre in kako se ta tema odstira v različnih programskih sklopih letošnjega festivala?

Izhodišče letošnje programske zasnove festivala je bil film Coda o delu Rjuičija Sakamote. V njem Sakamoto uporabi dve močni podobi: prva je podoba umetnikov kot kanarčkov v premogovniku, ki se nanaša na zgoraj omenjeni Vonnegutov citat, druga pa je klavir, ki je preživel cunami. S prvo se nanaša na vlogo umetnikov v družbi in na svoj aktivizem bodisi na področju jedrske energije bodisi na področju raka. Z drugo komentira razmerje med tehnologijo in naravo, saj po njegovem mnenju klavir, ki je preživel cunami, ni razglašen, temveč naraven, medtem ko je uglašen privit za človeška ušesa. Ta dva premisleka tvorita jedro letošnjega festivala. Umetniki, ki jih letos predstavljamo, na primer Amnesia Scanner, patten, Tomas Nordmark, Umdhlebi, Allora & Calzadilla, Lucy Railton, Lifecutter in Iztok Klančar, se s svojim ustvarjanjem odzivajo ravno na te napetosti. Njihovi projekti so nadžanrski, izrazito fluidni, ponekod shizofreni, takšni, kakršna je današnja realnost sama, kot sta to v enem redkih intervjujev rekla člana dua Amnesia Scanner. Med drugim predstavljamo dva anonimna projekta – patten in Abul Mogard, ter dva, pri katerih sodeluje umetna inteligenca – Peter Kirn in Amnesia Scanner, ki v nastop vključuje entiteto Oracle. Uvodni večer smo otvorili s projekcijo The Great Silence portoriškega dua Allora & Calzadilla. Film sooča izumirajočo vrsto papagajev, Amazona vittata, z največjim radijskim teleskopom v Arecibu, ki je usmerjen v vesolje in poskuša vzpostaviti komunikacijo s potencialnim življenjem v njem. Na eni strani izumirajoče življenje na tem planetu, na drugi tehnologija, med njima pa je zvok kot možna rešitev. 

Letošnjo razstavo kurira avstralska umetnica Sally Golding, ki je s festivalom sodelovala že v preteklosti, letos pa programsko oblikuje razstavo Antiphonic Incidence, ki predstavlja dela štirih mednarodnih umetnikov. Kakšne vsebine nam prinaša?

Sally Golding je k sodelovanju povabila pet umetnikov: CHAINES, patten, Ross Manning, Hannah Catherine Jones in Jörg Piringer so na povabilo MoTE ustvarili nova dela za muzejsko zbirko. Gre torej za posebno, kurirano zbirko znotraj MoTine nestalne zbirke. Dela so raznolika, a jim je skupno prepletanje žanrov. Delo Hannah Catherine Jones prepleta video, zgodovinsko raziskavo in performans; Jörg Piringer prepleta poezijo, glasbo in generativno umetnost; Ross Manning dela s svetlobo in prepušča končno postavitev svojih del izvajalcem postavitve; patten združuje zvok, tekst in video v večslojni postavitvi, ki sooča zvok, sliko in prostor; CHAINES pa predstavlja igro s kartami.  

Kakšnim linijam v sodobni glasbeni krajini sledi letošnji glasbeni program, ki k nam ponovno privablja močna mednarodna imena?

Na festivalu je letos večina umetnikov avdiovizualnih: Umdhlebi, Tomas Nordmark, Lifecutter, patten, Amnesia Scanner, Lakker in Alessandro Cortini, pri čemer projekt Flex patttena in Oracle Live dua Amnesia Scanner poleg vizualne komponente zajemata tudi tekst in lučno zasnovo, kar ustvarja potopitveno koncertno izkušnjo. Lucy Railton prepleta elektroniko, terenske posnetke in čelo, pri njej je prisotna močna komponenta klasične kompozicije, ki jo prekinja s samosvojimi poudarki. Duo Lakker z združevanjem različnih slogov, starih in novih, ustvarja povsem samosvojo različico techna, ki jo odlikuje hipnotična zmes atmosferičnih tekstur in ritma. Abul Mogard gradi fizično izkušnjo ambientalnega zvoka, v katerem odzvanjajo stroji. Zvok Gašperja Torkarja kot da govori o porušenem svetu, v katerem vladajo fantomi strojev. Domača Zergon in Kikimore na zelo različna načina gradita na DIY elektroniki. Zvok Sentimental Rave pa ustreza temu imenu samemu. Romunski glasbenici Ira Merzlichin in Simina Popescu na festival prinašata raznolike tokove podzemlja Bukarešte, od tradicionalne manele glasbe do witchcrafta. Ponovno se lahko vrnemo k napetostim med naravo in tehnologijo ter prepletanjem različnih tradicionalnih izročil s sodobnimi in eksperimentalnimi pristopi. Zdi se tudi, da je prehajanje med žanri z močno celostno komponento tisto, kar tvori rdečo nit festivalskega izbora. 

Lani je bil v okviru festivala uspešno lansiran programski sklop PSSST! s pogovori, okroglimi mizami, showcase programom in srečanji s predstavniki festivalske mreže SHAPE ter mednarodnimi novinarji in agenti. Kako ste ta programski sklop zasnovali letos?

Letošnji program PSSST! ponovno organiziramo v partnerstvu s SIGIC-em in ob podpori platforme SHAPE. Poleg javnega programa v Ljubljani gostimo tudi vrsto mednarodnih novinarjev, producentov in kuratorjev, ki se bodo s festivalom in umetniki spoznavali neformalno. K oblikovanju okroglih miz smo povabili Andreja Tomažina. Sredin in četrtkov pogovor se bosta ukvarjala s tehnologijo in zvokom ter z zvokom in kapitalom. Enega od pogovorov bo vodila namestnica urednice revije The Wire, Emily Bick, ki si je za pogovor izbrala umetniški kolektiv Kikimore. Ponovno bo pogovor vodil tudi Luka T. Zagoričnik, tokrat v dialogu s CoHom. V soboto pripravljamo druženje v Moderni galeriji, kjer bomo izvedli več pogovorov z raznolikimi gosti. S Sabino Barcucci bo potekal pogovor o glasbenih streaming platformah; Simina Oprescu bo predstavila delovanje kolektiva PARADAIZ, ki opolnomočuje izključene romske skupnosti ter bukareška predmestja z manele zabavami, ki so v Bukarešti prepovedane; Ira Merzlichin bo govorila o svojem izrazito širokem glasbenem pristopu k didžejanju in o lastni glasbeni produkciji; o prepletanju nordijske mitologije in glasbenega izročila bo govoril letošnji rezident Sonice, Tomas Nordmark; o napetostih med klasično in sodobno glasbeno kompozicijo pa bo razmišljala Lucy Railton. Na festivalu potekajo tudi štiri delavnice, in sicer vizualna delavnica z Leoludvikom, na kateri je nastal festivalski zin na temo varuhov, delavnica izdelovanja sint zvočila Varuh arktike s Stašo Guček, vokalna delavnica o preobražanju vokala s Petrom Kirnom in delavnica z Brandonom Rosenbluthom, ki je namenjena individualnim srečanjem z umetniki in je zasnovana kot bolj poglobljeno nadaljevanje lanskega speed datinga. 

Sonica je še vedno del mednarodne festivalske mreže SHAPE, ki je vstopila v novo obdobje. So kakšne spremembe znotraj mreže in njenimi načini delovanja? Lani se je izpostavljalo pomen večje vključitve ustvarjalcev iz »Vzhodne Evrope« v programe ostalih festivalov. Se je na tej ravni kaj spremenilo?

SHAPE platforma se nadaljuje po v prvem triletju začrtani poti. Lani smo uvedli srečanje vseh SHAPE umetnikov, ki poteka spomladi v organizaciji MeetFactoryja v Pragi. Še vedno nadaljujemo z dogodki izven Evrope, letos smo gostovali v Sankt Peterburgu. Festival Sonica delamo z mislijo na povezovanju domačih umetnikov z mednarodno sceno in s projektom PSSST! krepimo mednarodne vezi in relevantnost domače scene na mednarodnem prizorišču. Mislim, da bi s kontinuiranim delovanjem v tej smeri dolgoročno lahko izboljšali prisotnost domačih umetnikov v tujini.