Tiskovna konferenca KUD Zvočni izviri in Kulturnega doma Nova Gorica

Novinarji in širša javnost smo bili povabljeni v Malo dvorano Kulturnega doma Nova Gorica, kjer je v ponedeljek, 9. septembra, ob 11. uri potekala tiskovna konferenca oziroma javna razprava na temo sodelovanja, oziroma pravilneje nesodelovanja Javnega zavoda GO! 2025 s Kulturnim domom Nova Gorica ter drugimi novogoriškimi kulturnimi ustanovami in društvi.

Sestanek je pravzaprav bil sklican na željo KUD Zvočni izviri, kot je pojasnil njegov predsednik. Tomi Novak. Nato je prisotne v imenu Kulturnega doma Nova Gorica pozdravila Barbara Poša Belingar ter predala besedu prvemu govorcu. Umetniški vodja KUD Zvočni izviri, najvidnejši slovenski in svetovno uveljavljeni tolkalec, skladatelj in glasbeni pedagog ter prejemnik nagrade Prešernovega sklada in Bevkove nagrade Mestne občine Nova Gorica, Zlatko Kaučič že desetletja predstavlja enega največjih imen in glavnih gonilnih sil glasbenega življenja na Goriškem. V svoji prepoznavni skromnosti, a vendar zavedajoč se svojih izjemnih dosežkov, je orisal situacijo, ki se mu je pripetila ob poskusih sodelovanja z Javnim zavodom GO! 2025 - nosilcem programa Evropske prestolnice kulture v naslednjem letu.

Kaučič je spregovoril o začetnih, z optimizmom navdanih pogovorih z eno snovalk projekta GO! 2025 ter trenutno umetniško svetovalko, Nedo Rusjan Bric, približno pred tremi leti. Po Kaučičevih besedah je temu sledilo daljše zatišje, nato pa še spremembe vodstva GO! 2025. Ko je umetniško vodenje javnega zavoda prevzel Stojan Pelko, so se tudi z njim pričela sicer prijazna, a vendar netransparentna pogajanja. KUD Zvočni izviri, ki prireja Festival sodobne glasbe Brda (Brda Contemporary Music Festival), naj bi bil deležen finančne podpore GO! 2025 v zameno za festivalske vsebine. Prav tako naj bi se pogovarjali o podpori KUD-a pri morebitnem gostovanju v Bad Ischlu in Chemnitzu - avstrijskima mestoma pobratenima z Novo Gorico. Predstavniki GO! 2025 so se sprva odzivali s prijaznimi obljubami, potem pa povsem prekinili komunikacijo. Ker nikoli ni prišlo do podpisovanja ustreznih pogodb, ni prišlo niti do omenjenih sodelovanj in gostovanj. Vidno ogorčeni Kaučič je opozoril na neprofesionalno in neetično ravnanje »politikantskih« kadrov, ki vodijo GO! 2025 ter nimajo ne posluha ne spoštovanja do lokalnih umetnikov ter ne poznajo in ne cenijo umetniškega okolja Goriške.

Naslednji je prevzel besedo Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja in nosilec glasbenega projekta Glasbe sveta. Najprej je izrazil svojo solidarnost z Zlatkom Kaučičem ter nadaljeval s svojim ostrim nestrinjanjem z načinom kako vodstvo GO! 2025 tretira lokalne nosilce glasbenega dogajanja. Opozoril je, da so ti na Goriškem dejavni že leta in bodo tudi ostali še leta po tem, ko Nova Gorica ne bo več Evropska prestolnica kulture. Peruničič je obsodil tudi domnevni izgovor, ki ga za nesodelovanje z novogoriškimi umetniki pogosto uporabljajo predstavniki GO! 2025, namreč da »lahko izvajajo samo tiste projekte, ki so navedeni v projektni knjigi Evropske prestolnice kulture,« pri čemer menda radi dodajo, da »še za te nimajo dovolj sredstev.« Hkrati pa, več kot očitno, izvajajo projekte, ki jih v prvotni projektni knjigi ni. Ta nedoslednost ga je močno prizadela. (Medtem pa je v zadnjih letih Javni zavod GO! 2025 prejel tudi dodatne finančne »injekcije«, kar zlahka preverimo na spletu: na portalih Mestne občine Nova Gorica in Ministrstva za kulturo - ustanovitelja Javnega Zavoda GO! 2025. (op. T. G.)) Peruničič je opozoril na netransparentno in nestrokovno sprejemanje programskih odločitev s strani GO! 2025: dogaja se brez javnih razpisov in brez prisotnosti ustrezne strokovne komisije - je rezultat osebne presoje ožjega kroga vodilnega kadra GO! 2025. Pri tem je opomnil, da je ravno zaradi takšnega ravnanja vodstva GO! 2025 izstopil iz sveta tega javnega zavoda, za katerega je povedal, da »nima kulture komuniciranja z izvajalci«.

Besedo so nato predali Matjažu Drevenšku, rednemu profesorju za saksofon na Akademiji za glasbo v Ljubljani in prorektorju Univerze v Ljubljani za umetnost ter dolgoletnemu umetniškemu vodji Mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici ter še vedno organizatorju mednarodnega tekmovanja saksofonistov SaxGO. Razočaran nad ignorantskim odnosom vodstva GO! 2025 do dogajanja, ki je Novo Gorico postavilo na svetovni zemljevid klasične in jazz glasbe, je  Drevenšek odločitev GO! 2025 o nefinanciranju naslednje, že jubilejne 10. edicije tekmovanja SaxGO, ki naj bi časovno sovpadla ravno z Evropsko prestolnico kulture, označil za več kot očitno nezaupnico. Opozoril je, da bodo - zahvaljujoč izjemni vplivnosti in ugledu tekmovanja ter številnim podpornikom - tekmovanje vsekakor izpeljali, a vendar najverjetneje v Ljubljani. To pa bo za Novo Gorico pomenilo veliko, sramotno in nepopravljivo izgubo dogajanja, ki ga je mesto oziroma njegovi ustvarjalci snovalo še od zadnjega desetletja minulega stoletja.

Barbara Poša Belingar, predstavnica Kulturnega doma Nova Gorica, ki že od samega začetka organizira in podpira Mednarodno srečanje saksofonistov ter z njim povezano tekmovanje in mojstrski tečaj, je prebrala pismo Jana Gričarja. Gričar je v zadnjih letih prevzel umetniško vodenje klasičnega dela programa Mednarodnega srečanja saksofonistov, ter v svojem pismu izrazil predvsem pomen tega uglednega festivala za Novo Gorico in Slovenijo ter za saksofoniste po vsem svetu. Kasneje se je oglasil tudi Boštjan Simon, umetniški vodja jazzovskega dela festivala, ter izrazil ogorčenje nad preusmerjanjem pozornosti na program GO! 2025, ki povsem ignorira lokalne, že uveljavljene glasbene akterje ter forsira lastne vsebine, ki z novogoriškim okoljem pogosto nima veze.

Za zaključek je spregovorila še Pavla Jarc, vršilka dolžnosti direktorja Kulturnega doma Nova Gorica, ki je to funkcijo opravljala dve desetletji. Pojasnila je, da je Kulturni dom sicer vključen v GO! 2025 z dvema projektoma, a oba sodita v področje likovne umetnosti. Kulturni dom je za sodelovanje z GO! 2025 predlagal tudi svoj najuglednejši, najstarejši in nedvomno mednarodno najodmevnejši projekt - saksofoniste, natančneje 10. edicijo mednarodnega tekmovanja saksofonistov SaxGO. A po njenem pričevanju so se z GO! 2025 zvrstili samo odpovedani sestanki in nato popolna neodzivnost. Pavla Jarc je opozorila na nepopravljivo škodo, ki bi za novogoriško kulturno življenje pomenila izguba tako uglednega mednarodnega tekmovanja.

Ob koncu konference se je ponovno oglasil Zlatko Kaučič, ki je napovedal »protestni festival«, ki se bo odvil sočasno z Evropsko prestolnico kulture, a povsem neodvisno ter ob sodelovanju pravih podpornikov novogoriške glasbene scene in njenih snovalcev.

Za konec naj omenim še to, da je med publiko bilo videti veliko lokalnih kulturnikov in intelektualcev ter predstavnikov različnih društev in zavodov. A ravno predstavniki Javnega zavoda GO! 2025 se na vabilo na konferenco niso odzvali - z izjemo Klavdije Figelj, vodje komunikacij z mediji, ki se žal ni udeležila javne razprave ter je dvorano zapustila nemudoma ob koncu konference.

Komentarjev ali vprašanj iz publike torej ni bilo slišati, a vendar je v dvorani bilo prisotnih kar nekaj delavcev na področju kulture, ki bi zagotovo lahko delili podobna mnenja in izkušnje. K že tako žarečemu ogorčenju, ki je preželo konferenco, nismo hoteli dolivati olja - pa saj niti ni bilo potrebe. Večja imena novogoriške umetniške scene so že povedala dovolj. Mi ostali pa smo svoje grenke izkušnje s sodelovanjem ali komunikacijo z GO! 2025 prihranili za naslednjo priložnost - ni dvoma, da bo Evropska prestolnica kulture na Goriškem dvignila še veliko prahu.

Letošnja edicija Brda Conemporary Music Festivala se prične v četrtek (12. september) v Medani in traja do sobote 14. septembra. Kot vedno ga krasi močna mednarodna udeležba s kar dvema delavnicama mednarodno priznane violinistke in vokalistke Ive Bittove in norveškega pihalca Frodeta Gjerstada ter nastopi domačih in tujih zasedb, solistov in improvizatorjev_ic. Več o programu TUKAJ.

* Delna pojasnila o situaciji v Novi Gorici s strani akterjev in vodstva Javnega zavoda GO! 2025 lahko preberete v prispevku v Dnevniku TUKAJ. (op. ured.)