Vračanje kulture in velikopotezni Ljubljana festival

1. julij je dan, ki nosi posebno kulturno težo. Na Kongresnem trgu bo namreč pod vodstvom maestra Valerija Gergieva potekalo odprtje 69. Festivala Ljubljana, ki bo hkrati obdobje odpiranja kulture po pandemiji. To so poudarili sponzorji in vodstvo na tiskovni konferenci festivala, ki se letos kiti z nadpovprečnim deležem bleščečih svetovnih glasbenih imen. Med superlativi o dogodkih je po pomenljivosti izstopala izjava Elvire Medved, predstavnice enega od sponzorjev (Krka d. d.), ki je dejala, da kultura skrbi za duševno zdravje ljudi. 

Še pred odprtjem 69. Festivala Ljubljana se bo 21. junija začelo poletje s tradicionalnim gala koncertom Poletna noč. Ta bo letos potekala v znamenju slovenskega glasbenika Tadeja Hrušovarja, ki je svojo glasbeno pot začel v priljubljenem celjskem ansamblu The Fellows. Gala koncert Poletna noč vsako leto nastane v koprodukciji RTV Slovenija in Festivala Ljubljana. 

Po tradiciji gostovanja na ljubljanskem festivalu se bosta na letošnji otvoritvi predstavila tako Orkester Marijinega gledališča kot njegov maestro Gergiev. Sanktpeterburški orkester bo izvedel simfonično pesnitev Bela krajina velikana slovenske resne glasbe, Marjana Kozine. Zazvenela bo tudi mojstrovina Hectorja Berlioza, tragična Fantastična simfonija. Operne ljubitelje bodo letos razveselili nastopi velikanov svetovnega opernega odra. V koncertni operni izvedbi bo 2. julija v vlogi Bizetove Carmen nastopila mezzosopranistka Elina Garanča, ki slovi prav po omenjeni vlogi; v New York Timsu so jo razglasili celo za najboljšo Carmen vseh časov. Mezzosopranistko bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom britanskega dirigenta Karla Marka Chichona. Ruska sopranistka Ana Netrebko, ki jo je odkril Valerij Gergiev, bo nastopila skupaj s tenoristom Jusifom Ejvazovom. Operni par bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Michelangela Mazze. Drugič bomo lahko na ljubljanskem odru doživeli karizmo slovitega Jonasa Kaufmanna. Spremljal ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Jochena Riederja, s katerim sta skupaj doživela karierne viške na svetovnih koncertnih prizoriščih. Plácido Domingo, ki je na 67. Festivalu Ljubljana nastopil kot dirigent, letos stopa na festivalski oder z repertoarjem opernih arij za baritonske vloge in zarzuele. Pridružili se mu bosta sopranistki Saioa Hernández, ki je lani debitirala v milanski Scali, in nekdanja članica Dunajske državne opere, Sabina Cvilak. Na koncertu 25. avgusta bo s Simfoničnim orkestrom in Mladinskim zborom RTV Slovenija, Zborom Slovenske filharmonije in mednarodnimi solisti nastopil tenorist José Cura. Po več kot desetletnem premoru bo Madama Butterfly na Kongresnem trgu 14. julija doživela novo uprizoritev v produkciji SNG Opere in baleta Maribor in režiji italijanskega režiserja in gledališkega ustvarjalca Piera Francesca Maestrinija. Prejemnica najprestižnejših nagrad in ena najbolj spoštovanih pianistk stoletja, Martha Argerich, bo skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedla Koncert za klavir in orkester št. 3 v C- duru Sergeja Prokofjeva, in sicer pod vodstvom švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita. Avgusta bo nastopil še znani pianist Arkadij Volodos. Na prizorišče Festivala Ljubljana se Kraljevi orkester Concertgebouw vrača že četrtič, tokrat pod taktirko Daniela Hardinga. Orkestru se bo kot solist z Beethovnovim Klavirskim koncertom št. 3 v c-molu pridružil pianist Jefim Bronfman, ki je leta 1975 začel mednarodno kariero v Montrealu pod vodstvom Zubina Mehte. Na programu koncerta 1. septembra bo zazvenela veličastna Brucknerjeva Sedma simfonija, nato pa bo 2. septembra sledil nastop flavtistke Irene Grafenauer, ki je kot prva ženska v zgodovini postala solistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Predstavila se bo skupaj s klarinetistom Matetom Bekavcem, ki je znan po polnokrvnih interpretacijah. Pod njegovo taktirko bo zaigral Simfonični orkester RTV Slovenija, pridružili pa se bodo solisti Štefica Stipančević, Nuška Drašček in Blaž Šef ter Komorni zbor Dekor.  

Letošnji domači glasbeno-gledališki program spremljajo zanimive produkcije. Plesni nastop Tango story je nastal leta 2012 v okviru evropske prestolnice kulture Maribor 2012 – Ptuj v sodelovanju z violinistom Stefanom Milenkovićem. Mnogoteri odtenki tanga se bodo razkrili v plesnem performansu Andreje Podlogar in Blaža Bertonclja, ki sta si leta 1998 priborila naslov svetovnih prvakov v argentinskem tangu. Dogodek bosta dopolnila mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran in dramski igralec Pavle Ravnohrib. Koreograf Edward Clug je z raziskovanjem Ibsenove satirične zgodbe Peer Gynt ustvaril novo interpretacijo tega klasičnega dramskega dela in ga preoblikoval v balet. Zgodba se odvija po Ibsenovem kronološkem zaporedju dogodkov, poleg stavkov, ki jih je Grieg napisal za uprizoritev drame, pa je Clug uporabil tudi druga Griegova koncertna, komorna in solistična dela ter tako dva svetova združili v novo celoto. Med mojstrovinami slovenskih produkcij se je poleg te na festivalski program uvrstila še gledališka uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, ki temelji na monografiji Andreja Inkreta.   

Festivalsko koncertno dogajanje bo popestrila komorna glasba, ki bo letos nekoliko močneje rusko obarvana. V Križevniški cerkvi in Viteški dvorani bomo prisluhnili ansamblom in glasbenikom, kot so Slokar kvartet pozavn, Moskovski komorni orkester Musica Viva, Ensemble Dissonance, sopranistka Nika Gorič, harmonikar Marko Hatlak, pianistka Violetta Egorova, trobentač prof. Reinhold Friedrich, violinista Dmitrij Sitkovecki in Lana Trotovšek ter flavtistka Eva-Nina Kozmus in violončelistka Karmen Pečar. Med drugim bodo zazvenela dela Mahlerja, Wolfa, Prokofjeva, Šnitkeja in Stravinskega.

Klasične žanre bo pospremila filmska glasba Nicole Piovanija, skladatelja glasbe za film Življenje je lepo Roberta Benignija, in Broadwayski muzikal Chicago, ki prihaja na oder 69. Ljubljana Festivala v režiji Mykala Randa. Muzikal je nastal po istoimenski drami novinarke Maurine Dallas Wattkins, ki so jo navdihnile zgodbe zločink, o katerih je poročala v svoji kolumni. Glasbo in besedilo sta napisala John Kander in Fred Ebb, pod režijo in koreografijo prvotne izvedbe pa se je podpisal Bob Fosse. Današnje uprizoritve temeljijo na obuditvi muzikala iz leta 1996, s koreografijo Ann Reinking po Fossovem zgledu. Temu se bo na Kongresnem trgu pridružil še ruski muzikal kinematografskih razsežnosti, vrača se namreč Gledališče LDM Nova Scena iz Sankt Peterburga z muzikalom Lolita v režiji Irine Zjuzina. 

Kakor je to značilno za pokoronsko nagibanje v skrajnosti vseh vrst, razmišljam, ali morda ne opazujemo tudi na področju kulture ekstrema. Prav zaradi pandemskih razmer in oteženega potovanja prek oceana nas zdaj na ljubljanskih odrih čaka več prestižnih imen klasične glasbe. Kljub vnemi in navdušenju nad odličnostjo festivala me tako zanima, ali nam bo le prinesel zdravilno moč muz ali pa nas bo nemara zbodel v oči z neprijetno resnico o virusu ukrepov, ki je zdesetkal domačo ustvarjalnost.

Podrobnosti o programu 69. Festivala Ljubljana najdete TUKAJ.