„Osvoboditev glasov": Moč glasu v svetu tišine

Razstavo Freeing the Voices, ki obsega 27 umetniških del, je zasnovala slovenska kuratorka Zdenka Badovinac. V ospredje postavlja predvsem videoinstalacije. Na ogled je v Kunsthausu v Gradcu od 28. 2. do 24. 8. 2025.

Začne se z zvokom – krikom Marine Abramović, torej s človeškim glasom, nato pa se razvije v množico drugih, pretežno človeških glasov, in se zaključi z delom Taa G. Vrhovec Sambolca, z oglašanjem komarja. Zvoka komarja ne slišimo z lastnimi ušesi, njegova prisotnost nastane skozi radikalno poslušanje. Slišati ni isto kot poslušati: razlika je v osredotočenosti in našem zavedanju sebe ter drugih, človeških in nečloveških bitij in stvari.

Zakaj je razstava o glasu danes tako pomembna?

Svet, v katerem živimo, je popolnoma padel iz ravnovesja. Številne krize in genocidne vojne ter izguba skupnega prostora, v katerem telesa med seboj preidejo v resonanco, so vzbudile občutke panike in dušenja. Okrog nas se je razširila kultura molka, prostor za svobodno izražanje mnenja se krči, vse glasnejši pa je klic po kulturi izključevanja (»Cancel Culture«). Toda ta molk, ta cenzura ni edino sredstvo nadzora. Izpostavljeni smo informacijskemu hrupu, ki nas še bolj obremenjuje. Hrupu, pri katerem je utišan čut, ki nas kot družbena telesa združuje.

Glede na navedeno ne zadostuje več ugotovitev, da ne govorimo s svojim glasom, temveč se za njim zmeraj skriva glas »gospodarja«. Čas je, da ukrepamo, pa čeprav le z neartikuliranim krikom ali mrmranjem.

Čeprav naš lasten avtentični glas ne obstaja, predstavlja osvoboditev našega individualnega in kolektivnega glasu skupni okvir razstavljenih umetniških del. Osvoboditev naših glasov ne pomeni, da najdemo lasten jaz, ki se popolnoma ujema z našim glasom. V resnici z glasom osvobodimo naš odnos do sveta. Umetniška dela poskušajo dekolonizirati različne glasove določenih tradicij, narodov ter njihovih skupnosti in pokrajin, glasove žensk, ljudi drugih ras, ljudi z obrobja Evrope ter glasove naših individualnih teles. Osvobajanje glasu pomeni dihanje, kričanje, pesnjenje, petje, govorjenje in mrmranje.

Umetniki in umetnice opozarjajo tudi na krizo moderne dobe in njenih razumskih konstrukcij. Njihov jezik presega univerzalne koncepte in uteleša posebne izkušnje in znanje. En glas je zmeraj specifičen glas. In ni glasu, ki ne bi mogel biti slišan, zato so osvobojeni glasovi le tisti, ki so slišani. Poslušanje ima moč zdravljenja, povezovanja in upiranja.

Svoja dela predstavjajo: Noor Abed, Marina Abramović, Lawrence Abu Hamdan, Babi Badalov, selma banich, CO2 ... a couple of artists, VALIE EXPORT, Farhad Farzali, Essa Grayeb, Ida Hiršenfelder, Saodat Ismailova, Anna Jermolaewa, Mikhail Karikis, Anton Kats, Belinda Kazeem-Kamiński, Brandon LaBelle in Octavio Camargo, Katalin Ladik, Lucia Nimcová, Lala Raščić, Antoni Rayzhekov, Gerhard Rühm, Selma Selman, ŠKART in NONpractical Women, Mladen Stilinović, Irena Z. Tomažin, Nora Turato, Tao G. Vrhovec Sambolec.