29.05.2015
350 let Idrijske godbe
V zgodovini Slovenije je godbeništvo igralo pomembno narodnobuditeljsko in kulturno vlogo, zato verjetno ni naključje, da imamo ravno na Slovenskem najstarejšo še delujočo godbo na svetu – Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki letos praznuje 350 letnico obstoja.
Ob tej priliki bodo idrijski godbeniki priredili slavnostni koncert, in sicer jutri, 30. maja, na dvorišču gradu Gewerkenegg.
Omenjena godba pa ni osamljena med nosilci častitljivih obletnic, saj obstaja še kar nekaj slovenskih godb, ki so že praznovale svojo 200 letnico obstoja. Vendarle je večina trenutno delujočih godb nastala v treh različnih obdobjih razvoja industrijalizacije. Večina slovenskih godb je tako v zadnjih letih praznovala svojo 150, 100 ali 50 letnico obstoja.
Kot piše Danel Leskovic v žepnem glasbenm vodiču Listen to Slovenia so godbe sprva nastajale pod taktirkami tujih dirigentov, delavcev v slovenski industriji s področja takrat skupnega Avstro-Ogrskega cesarstva, kasneje pa so jih kmalu prevzemali slovenski glasbeniki, ki so tudi zapisali številne priredbe slovenskih ljudskih pesmi in ustvarili pogoje za nadaljnjo rast. Z razvojem glasbenega šolstva so iz majhnih godbenih skupin nastale godbe in pihalni orkestri, ki v svojih vrstah združujejo tudi do 100 ljubiteljev glasbe iz amaterskih ali profesionalnih glasbenih vrst.
Godbeništvo in zborovstvo sta najštevilčnejši obliki organiziranega kulturnega udejstvovanja v Sloveniji. Danes deluje preko 150 amaterskih društvenih in šolskih godb oz. pihalnih orkestrov, ki medse združujejo preko 10.000 Slovencev. Na področju godbeništva delujeta tudi dva profesionalna pihalna orkestra – Pihalni orkester slovenske policije in Pihalni orkester slovenske vojske. Za slovensko godbeništvo strokovno in organizacijsko skrbita dve krovni organizaciji: JSKD – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb, ki letno pripravita različne seminarje (za dirigente, predvodnike itd.) in prireditve. Mladi godbeniki imajo vsako poletje možnost skupnega izobraževanja in ustvarjanja na Mednarodnem glasbeni delavnici Musica Creativa. Za kvalitativno rast godb pa so organizirana tudi različna tekmovanja: Mednarodno tekmovanje v koncertnem igranju, državna tekmovanja v koncertnem igranju v petih kategorijah ter državno tekmovanje v korakanju in zabavnem programu.
V Sloveniji delujejo vrhunski pihalni orkestri, ki segajo v sam svetovni vrh godbeništva in prinašajo domov številne nagrade iz mednarodnih tekmovanj in festivalov (Delavska godba Trbovlje, Pihalni orkester KUD Pošta Maribor, Papirniški pihalni orkester Vevče, Pihalni orkester Krka, Pihalni orkester Logatec). Opozoriti velja tudi na nekaj mednarodno priznanih skladateljev in aranžerjev »godbeniške« glasbe: Bojan Adamič, Vinko Štrucl, Emil Glavnik, Tomaž Habe, Rok Golob).
V slovenske godbe so vključeni tako godbenice kot godbeniki, tako mladi kot malo manj mladi ter tako popolni amaterji kot tudi profesionalni glasbeniki. In ravno ta navidezna raznolikost, medgeneracijska pestrost, hkrati pa enotnost v skupinskem muziciranju dajejo slovenskim godbam prav poseben pečat.
