Brazilski vrvež novih idej in norih zvokov

Recife je prestolnica države Pernambuco na severovzhodu Brazilije in četrto največje mesto v Braziliji. Glasbeno je mesto postalo zanimivo v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se nekateri lokalni glasbeniki temeljito lotili »prenove« mesta, ki ni imelo prihodnosti, in sicer tako, da so vsak po svoje in na svojevrsten način združevali zahodne popularnoglasbene stile s tradicionalnimi ritmi Pernambuca, še posebej z marucatujem, pa tudi s forrojem in drugimi ritmi in stili, značilnimi za severovzhod (música nordestina). Nastal je mangue beat.

To ni nova glasbena zvrst, temveč kulturno gibanje, kajti vodilni predstavniki mangue beata – Chico Science & Naҫão Zumbi, Fred Zero Quatro (leta 1994 je napisal manifest mangue beata) in njegova zasedba Mundo Livre ter Siba in njegova zasedba Mestre Ambrosio – niso imeli skupnega glasbenega izraza. S svojim delovanjem in odličnimi koncertnimi nastopi niso prebudili samo Recifeja, ampak celotno brazilsko glasbeno sceno, ki jo je svet dotlej poznal samo po MPB (Música Popular Brasileira) in bossa novi. Danes bi v Braziliji težko našli glasbenika ali novinarja, ki ne bi za nazaj priznal, da je mangue beat najboljše, kar se je zgodilo brazilski glasbi v 90-ih letih. Nihče ne ve, kako daleč naprej bi zadeve šle, če 2. februarja 1997 tridesetletni Chico Science ne bi umrl v prometni nesreči na poti iz Recifeja v bližnjo Olindo. Sciencova smrt je šokirala mesto Recife, vendar so Naҫão Zumbi in ostali nadaljevali s polnim zagonom, mangue beat pa se je za desetletje utrdil tudi na evropskih in ameriških odrih. Slovenija se je z njim seznanila na Drugi godbi s koncerti zasedb Mestre Ambrosio in Naҫão Zumbi ter DJ Doloresa, ki se je uveljavil z zasedbama Santa Massa in Aparelhagem in je še danes eden glavnih nosilcev glasbene scene v mestu.

Mangue beat je izrednega pomena za rojstvo mednarodne konference za glasbo in tehnologijo – Porto Musical, za katero je leta 2005 dal pobudo Paul Andre Pires, menedžer Chica Scienca (kasneje tudi skupine Naҫão Zumbi in DJ Doloresa) ter ustanovitelj mednarodnega festivala Abril Pro Rock, kjer so lani med drugim nastopili Motörhead, letos pa prihajajo Misfits. Pires je znal splesti mrežo med lokalnimi oblastmi, pokrajino, državo in partnerji v Evropi. Povezal se je z Womexom, ki je še danes zvest partner Porta Musical in mu nudi medijsko podporo. Za razliko od Womexa, ki je tipičen glasbeni sejem, temelječ na ponudbi in povpraševanju ter nastopih skupin, je Porto Musical namenjen predvsem diskusijam o glasbi, tako tradicionalni kot tisti, ki jo konzumiramo samo še prek računalnika. Nekatere predstavitve glasbe tega slednjega tipa so bile šokantne, tako denimo predstavitev aplikacijskega spletnega mesta The Echo Nest, ki ga je soustanovil Tristan Jehan iz Summersvilla v Massachussetsu, ki meni, da so razvijalci aplikacij prihodnost glasbene industrije. François Pachet iz Francije je predstavil software, ki ustvarja skladbe na podlagi nekaj osnovnih glasbenih podatkov, vključno s spontanimi jazzovskimi improvizacijami. Razpravljalo se je o različnih možnostih povezovanja Brazilije s svetom. Govorila sta tudi programska vodja newyorškega Lincoln centra in londonskega Barbicana ter glasbenik in lastnik zasebnega kulturnega centra v Sao Paulu, Benjamim Taubkin. Makoto Kubota je predstavil sledi, ki jih glasba iz Pernambuca in drugih držav severovzhoda pušča na Japonskem, in spregovoril o stičnih točkah obeh tradicij. Zelo zanimiva je bila predstavitev projekta Rozenblit, ki se je osredotočil na vnovične izdaje nekoč že izdane brazilske glasbe. Od glasbenikov sta sodelovala še Siba in Lirinha, ki sta predstavila svoji glasbeni poti. Konferenca je potekala v dveh dvoranah hkrati in vse predstavitve so bile zelo dobro obiskane, saj so v Recife prišli številni glasbeni profesionalci tako iz Brazilije kot iz Argentine in Kolumbije.

Brez koncertov seveda ni šlo. Trije koncerti v treh zaporednih večerih so potekali na odprtem, v prelepem starem delu Recifeja, in so bili s številnimi bobnarskimi in pihalnimi zasedbami, ki so vadile po ulicah, vključno z legendarnim domačinom Nanájem Vasconcelosom, ki je vadil skupine mladih tolkalcev na osrednjem trgu Marco Zero, vpeti v predkarnevalsko dogajanje (roko na srce, ta karneval pred karnevalom je bil večkrat zanimivejši od nastopajočih skupin na Porto Musical). Nekatere koncerte je vsekakor treba izpostaviti. Od domačinov je to zagotovo Catarina Dee Jah iz Olinde s svojstvenim neženstvenim stilom in menda pikrimi besedili, ki je bila tudi glasbeno prepričljiva. DJ Tudo, ki bo kot didžej nastopil po koncertu Gilberta Gila v Ljubljani, je predstavil svoj bend Gente De Todo Lugar. Glasbeniki iz São Paula so se sprehajali po brazilskih glasbenih pokrajinah, kar je bilo zanimivo, vendar smo vseeno pričakovali še kaj več, saj je Tudo, ki je tokrat igral el. bas, odličen didžej. Obetavna pevka in avtorica Luisa Maita je imela težave z očmi, zato njen koncert ni bil ravno merodajen. Je pa vse navdušil odličen pevec in kitarist Lucas Santtana, Bahijčan, ki živi in ustvarja v Riu de Janeiru. Prav on je spomnil na Chica Scienca z glasbenim izrazom, ki je rockovski, a hkrati tudi brazilski. Glasbeni del so zaključili Lindigo, izjemna tolkalska skupina z otoka Reunion, ki je očarala domače in tuje občinstvo z brezhibnim odrskim glasbenim nastopom, v katerem ni manjkalo ne glasbene ne plesne virtuoznosti. Naslednji Porto Musical bo leta 2013..