Danes poslušamo: pustne, od krofov mastne

Peter Dirnbek & Vox Populi - Pustna (2020)

Peter: Kurent zapoj / preženi ta mraz / ki se zavlekel / je med nas!

Majda Sepe - Königin der Nacht (1975)

Uredništvo: Majda Sepe je pesem v spremljavi z Vokalnim kvartetom Strune premierno predstavila leta 1975 na Karneval festu v Cavtatu. Besedilo z refrenom »Dodji večeras na maskembal prepoznat češ moje oči pod gustom koprenom maske / te bit ču ti kraljica noči. Dodji večeras na maskembal / ja ljubit ču tvoje oči i nikada nitko neče znati, da bila sam tvoja Kraljica noči« je prispevala Jasminka Čupić, uglasbil pa jo je Mojmir Sepe. Pesem zapeto v nemščini je predstavila tudi na mednarodnem festivalu v Dresdnu leta 1976 in prejela prvo nagrado občinstva.

Sedem svetlobnih let - Krinko razkrinkaj (Boom Pop festival Ljubljana '74, 1974)

Andrej Trobentar (avtor teksta): Maska pod masko / v maski skrit obraz. / Obraz, na obrazu / prilepljen prijazen nasmeh.

Marij Kogoj / Leonid Andrejev - Črne maske (1927 oz. 1929/2012)

Uredništvo: Tudi osebno življenje avtorja je bila svojevstna tragična maškarada - mladega Kogoja so ob rojstvu leta 1898 v Trstu najprej poimenovali v Julija, a so ga začeli doma po smrti mlajšega bratca Marija klicati Marij. Muzikolog Gregor Pompe zato meni, da se "številne nenavadne poteze drame Andrejeva, ki jo je v opero prelil Kogoj, zdijo iz vidika Kogojevih življenjepisnih prigod nenavadno znane. Še posebno besede neznanega glasu ob koncu prvega dejanja: »Ali ti je mati povedala, čigav sin si?« Prav tako lahko boj med dvema Lorenzoma razumemo kot Kogojevo lastno razpetost med Marijem in Julijem. Simbolistična igra Andrejeva o boju med dobrim in zlim, ki ždita v vsaki človeški psihi, se s Kogojem spreminja v spraševanje o lastni identiteti, o lastnem jazu in celo preroško najavlja skladateljevo duševno bolezen. Drama Andrejeva, postavljena v okvire literarnega simbolizma, ponuja vpogled v vprašanja človeške duše, njegove psihe in identitete. Kogoj je v drami tako gotovo našel številna mesta in poudarke, s katerimi se je identificiral. Glasbeno jih je razrešil v obliki glasbene drame, ki niha med harmonsko bogatostjo moderne, ekspresivno recitativnostjo in tudi že ostrejšimi disonancami, s svojo potjo h končni odrešitvi v plamenih in z izrazito uspelim povezovanjem glasbenega in jezikovnega je Kogoj ustvaril največje slovensko operno delo."

Romana Krajnčan - Maškare

Uredništvo: Otroci letos ne bodo doživeli pravega pusta ... lahko pa si zapojejo kako pustno pesmico. Karnevaljenje vsaj v dnevni sobi!

Tomaž Pengov - Obrazi padajo (Rimska cesta, 1992)

Tomaž: obrazi padajo / padajo, padajo / maškare čakajo / kje bo ta ples / maškare čakajo / kdaj bo zares?

P.S.: In če smo začeli s kurentom (korantom), naj spomnimo da gre za slovansko bajeslovno bitje, čudežnega goslača, tudi boga veselja in plodnosti (spolnosti?). A Ivan Cankar pa ga je v svoji povesti spremenil v umetnika, ljudskega godca, ki je zlobnemu duhu prodal svojo dušo za čudežne gosli, s katerimi je ljudem prinašal veselje. A s tem se zgodba šele dobro zaplete ...

Ivan Cankar / Jurij Souček - Kurent (2019)

Celotno predstavo v režiji Roberta Waltla si lahko ogledate TUKAJ.