27.05.2021
Danes poslušamo: Srečko Kosovel
Na današnji dan mineva 95 let od smrti Srečka Kosovala, pesnika in publicista, najvidnejšega predstavnika slovenske moderne poezije.
Srečko Kosovel (18. marec1904, Sežana – 27. maj 1926, Tomaj) je otroštvo preživljal na Krasu, kmalu po začetku prve svetovne vojne pa se je zaradi šolanja preselil v Ljubljano. Po maturi leta 1922 je vpisal študij slavistike, romanistike in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kosovelovo ustvarjalno obdobje je kratko, vendar zelo intenzivno. Sprva je pesnil pod vplivom moderne, prevladujoči motivi so bili kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom. Nato je prešel v ekspresionizem. Razvil je vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi. Veliko njegovih pesmi govori o družbenih krivicah in mračni usodi Evrope in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta. Leta 1925 je načrtoval objavo zbirke Zlati čoln, ki pa je, tako kot ostale njegove pesmi, doživela izid šele po njegovi smrti.
Bil je pesnik svojega časa in pesnik, ki je bil pred svojim časom. Je eden naših največkrat uglasbljenih pesnikov. Kosovelovo rokopisno zapuščino hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Kosovelova literarna zapuščina odmeva tudi v mednarodnem prostoru. Njegova poezija je prevedena v več jezikov.
Helena Vidic - Psalm
Uredništvo: Skladba je nastala za projekt Vojna in mir, ki ga je 2017 pripravil APZ Maribor z dirigentko Tadejo Vulc. Očitno je, da Kosovel še vedno zelo živo nagovarja slovenske skladatelje k uglasbitvi.
Nika Solce - Tiha misel (Tiha Misel: uglasbena poezija Srečka Kosovela, 2018)
Nina Novak: recenzija albuma Tiha misel (Odzven)
Zlatko Kaučič - Evening Melancholy (Zlati čoln 2, 2006)
Uredništvo: Del bogatega opusa tolkalca Zlatka Kaučiča je posvečen poeziji Srečka Kosovela (Zlati čoln Vol 1 in 2, Vibrato tišine).
Samo Ivačič - Deček in sonce
Uredništvo: Tudi za mlade in z mladimi še vedno nastajajo prečudovite male skladbe, ki jih navdihujejo Kosovelova besedila.
Dobro jutro, sonček!
Kje si se mudil,
da tako si pozno
čez gore prilil?
Ali teti luni
tam si krajšal čas,
ali k zlatim valčkom
morskim šel si v vas? ...
Borghesia - Odprite muzeje (Proti kapitulaciji, 2018)
Muanis Sinanović: recenzija albuma Proti kapitulaciji (Odzven)
Psihedelavci - Rdeči cvet (2021)
Uredništvo: Na svojem prvem singlu Rdeči cvet je bend Psihedelavci nedavno predstavil svojo uglasbitev istoimenske pesmi Srečka Kosovela, še eno izmed njegovih še kako relevantnih del, ki dajejo občutek, da so bila napisana danes.
Cosovel - Sorbetowy (Cosovel, 2015)
Uredništvo: Cosovel je poljska pevka in skladateljica, ki si je umetniško ime sposodila od Srečka Kosovela, s katerim kot sama pravi, „sodeluje”, saj Cosovel pomeni za njo co-operation with Kosovel. Njen prvenec je izšel januarja 2015 in je požel na Poljskem zelo dobre kritike, bil je tudi razglašen za eden najboljših prvencev leta 2015. Poezija Srečka Kosovela je prisotna v njenih besedilih in jo spremlja skozi proces ustvarjanja.
Melanholiki - Pa da bi znal (O Anja, Rožo Imaš V Laseh, 1996)
Uredništvo: Skladbo Pa da bi znal je uglasbil slovenist dr. Marko Stabej.
Gužva u Bajt - Ekstaza smrti (Nikad pankera od nas, 2009)
Uredništvo: Tudi punk bendi niso imuni na poezijo Srečka Kosovela. Toliko bolj, saj Kosovelova poezija vsebuje tudi elemente anarhistične miselnosti. Kosovel je v eni od svojih 1200 pesmi zapisal: "Krivica je krivica, naj se godi enemu, tisočem ali milijonom." Tudi skupina Gužva u Bajt se je s priredbo pesmi Ekstaza smrti poklonila enemu in edinemu Srečku Kosovelu.
