In memoriam: Tomaž Tozon (1937 - 2025)

Že v rosnih letih so vile rojenice nakazale pot mladega Tomaža Tozona. Začel je peti kot deški sopran v otroškem zboru pri frančiškanih. Pri 12 letih je uglasbil otroško spevoigro Pravljica o izgubljeni sinički, ki so jo izvajali na Radiu Ljubljana, v Mariboru in Buenos Airesu. Kot pevec se je v otroških letih uveljavil s pesmijo Radovana Gobca Kresniček. Štirinajstleten je zapel Kozinovo Kekčevo pesem (Kaj mi poje ptičica), ko je v filmu posodil glas igralcu Matiji Barletu.  

Njegov bariton je najprej zazvenel v  študentskih letih v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, nato v Komornem zboru Radia Ljubljana, Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič, Kvartetu Do in Slovenskem oktetu, v katerem je prepeval od leta 1978 do 1996 in z njim prepotoval cel svet.

Sodeloval je tudi pri številnih narodnozabavnih ansamblih (Avsenik, Kovačič, Petrič, Mihelič, Alpski kvintet, Veseli planšarji itd.).

Kmalu po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani je postal glasbeni producent na Radiu Slovenija in to delo opravljal do upokojitve leta 1994.

Nepogrešljiv je bil predvsem njegov prispevek na zborovskem prizorišču. Več kot 50 let je bil mentor in zborovodja mnogim pevskim skupinam in glasbenim ansamblom, vsakoletni član strokovnih komisij za ocenjevanje na festivalih (Ptuj, Škofja Loka, Števerjan, Vurberk, RTV itd.) in revijah pevskih zborov ter strokovni svetovalec pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Svoj prvi zbor je ustanovil že v osnovni šoli, potem pa na različne načine vodil, spremljal, spodbujal in svetoval vrsti zborov in manjših pevskih skupin.

Njegove značilne interpretacije so se pevcem in poslušalcem vtisnile globoko v spomin. Kot ustanovitelj ali zborovodja je bil globoko vpet v delo z naslednjimi zbori: Mešani zbor Sv. Cecilija Ljubljana, Mešani zbor Metalka Ljubljana, Oktet Jelovica, Logaški oktet, Goriški oktet, Moški zbor Lesarji Slovenije, Mešani zbor sv. Frančišek Sedej Števerjan, Škofjeloški oktet, Oktet Ceh, Moški pevski zbor Kranj ter Mešani pevski zbor Lubnik, katerega je ustanovil in nato vodil dvajset let. Pomembno sled je zapustil še pri Frankolovčanih, Mešanem pevskem zboru Peko iz Tržiča, Kvartetu Spev, Oktetu Lip Bled in Oktetu Adoramus iz Novega mesta. Poseben pečat je s svojim neumornim delom pustil v Mešanem pevskem zboru Glasbene matice Ljubljana, ki ga je v desetletnem vodenju (1997-2007) z uspelimi in odmevnimi nastopi popeljal po mnogih odrih v domovini in tujini. Zbor je pod njegovim vodstvom prejel zlato odličje na tekmovanju v Pragi (2006). Število pevk in pevcev mešanega zbora je preseglo številko 70. Zamisel o velikem moškem zboru je postala resnična, ko je na oder pod njegovim vodstvom stopil tudi več kot 60 članski Moški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, ki je združeval pevce iz vse Slovenije in je svoje uspešno delo zaključil z izidom zgoščenke.

Izredno dragoceno je njegovo animatorsko in organizacijsko delo, ki ga je opravljal kot član in predsednik Odborov za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in Škofje Loke ter strokovni spremljevalec in snovalec številnih srečanj in prireditev. Iz njegovih zamisli so se rodila glasbena srečanja kot so Srečanje oktetov v Šentjerneju, Tako pojo zlati, Gorenjska poje, Sloven’c Slovenca vabi, Večer planinskih pesmi, Večer slovenskih viž v narečju in še mnoga druga. V skupnih prireditvah je povezal tri slovenska mesta in njihove muzeje: Piran, Ptuj in Škofjo Loko. Za svoje izvrstno in neutrudljivo delo je prejel mnogo odličij. Najpomembnejša je Gallusova plaketa, ki jo je ob 50-letnici svojega glasbenega udejstvovanja prejel kot priznanje za pomembne dosežke v glasbenem ljubiteljstvu. Gallusovi plaketi je prejel tudi za delo z Oktetom Jelovica in kot pevec Slovenskega okteta. Za dolgoletno prizadevno delo, ki je pomembno prispevalo k razvoju in ugledu Škofje Loke je v letu 2000 prejel najvišje občinsko priznanje, Zlati grb občine Škofja Loka. S svojim mentorskim in zborovodskim delom v letih 1997-2007 se uvršča med zborovodje, ki so pomembno soustvarjali zgodovino Glasbene matice Ljubljana, še posebej njenega Mešanega in Moškega pevskega zbora.