Janez Gregorc 20. 6. 1934 – 6. 11. 2012

Janez  Gregorc je bil dejaven na različnih področjih slovenske glasbe kot producent, pedagog in skladatelj. Neizbrisen pečat je dal tudi slovenski kulturi, saj je deloval kot član strokovne komisije za jazz pri EBU, član strokovne komisije za glasbo pri ministrstvu za kulturo, predsednik Društva slovenskih skladateljev, ustanovni član združenja SAZAS in dolgoletni član njegovega upravnega odbora.

Gregorčev opus obsega širok spekter glasbenih žanrov, skladal je vse od filmske glasbe, baleta, umetnostne glasbe do jazza. Bil je eden izmed pionirjev slovenske jazz scene. Skladal in aranžiral je za študentski jazzovski orkester Ad Hoc, katerega soustanovitelj je bil, in med letoma 1962 in 2000 deloval kot producent za jazzovsko glasbo na RTV Slovenija.

Kot pedagog je deloval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je poučeval jazz harmonijo, aranžiranje in improvizacijo, ter na Inštitutu za jazzovsko glasbo na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu.

Za mnoge je Gregorčevo ustvarjanje predvsem prepoznavno na področju filmske glasbe, kjer je opozoril nase z glasbo za film Žica in z suito z istim naslovom, za katero je leta 1992 prejel nagrado Prešernovega sklada. Napisal je glasbo za številne filme: Ko pride lev (Boštjan Hladnik, 1972), Begunec (Jane Kavčič, 1973), Telematerija (Koni Steinbaher, animirani film, 1974), Bele trave (Boštjan Hladnik, 1976), To so gadi (Jože Bevc, 1977), Ubij me nežno (Boštjan Hladnik, 1979), Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (Karpo Godina, 1982), Ljubezni Blanke Kolak (Boris Jurjaševič, 1987) in Zrakoplov (Jure Pervanje, 1993).