17.11.2020
Kantavtorske kvante: karantenske "Samote" Sandre Erpe
Prejemnica zlate kante 2018 je nedavno povila svoj drugi album - precej bolj intimen od prvenca -, na katerem se izmenjujejo kantavtorski songi z recitirano poezijo.
Album Samote smo v Odzvenu sicer že recenzirali, a smo Sandri ob tej priliki vendarle postavili še nekaj kvantarskih vprašanj ...
S čim začenja dan Sandra Erpe?
Pravzaprav nimam nekega posebnega rituala; zgolj s kozarcem vode in belo kavo.
Katere so tvoje »ahilove pete«?
Morda moja (pre)občutljivost, kar je povezano tudi s tem, da me reči hitro (in včasih po nepotrebnem) prizadenejo in to, da znam biti pogosto črnogleda.
Kako drugačne so tvoje samote v teh dneh, ko so socialni stiki tako omejeni?
Predvsem so bolj intenzivne kot običajno in pomešane z obilico ostalih neprijetnih občutij, čeprav se trudim, da me vse skupaj ne bi preveč prevzelo.
Nam lahko opišeš, kako si sploh zaznala svoj klic k poeziji in glasbi. Kaj te je pritegnilo prej in kaj kasneje, ter na kakšen način?
Zgodaj sem začela pisati – mislim, da v drugem razredu –; takrat sem ves čas pisala šaljive pesmice, ker me je rimanje strašansko zabavalo. V drugem razredu sem začela tudi z igranjem klavirja in petjem v pevskem zboru. Kasneje, kot najstnica, sem skupaj s prijateljicami sestavila bend, ki je igral priredbe tujih skladb in mislim da dve skladbi, ki sem ju takrat napisala. Čez čas sem začela nastopati sama, s kitaro ali klavirjem; bolj zato, ker nisem želela biti ves čas vlečni konj nekih zasedb in ker sem – kadar sem nastopala sama – lahko po mili volji prilagajala repertoar.
Če dobro pomislim, me je najprej pritegnila pisana beseda, sprva branje in potem pisanje, čeprav sem si kot otrok vedno želela postati pevka. Dolgo je trajalo, da sem pesmi združila z glasbo, razen omenjenih osamelih poskusov, in z napisanim tudi nastopila; najbrž zato, ker se me je ves čas držala nora trema in, ker se na odru nisem preveč dobro počutila.
Drugi album je precej bolj intimističem od tvojega prvenca. Že veš v kaj te bo potegnilo v naslednjem projektu?
Težko rečem … Sploh, ker ne vem, kdaj/če se bo projekt (sploh) zgodil. Zadnje čase me sicer zanima bossa nova, počasi jo spoznavam, nekako pazljivo »tipam« … Vse bolj me privlači tudi šanson.