07.02.2014
Letošnji prejemnik Prešernove nagrade je tudi skladatelj Pavle Merkù
Drevi ob 20h, na predvečer kulturnega praznika, bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili najprestižnejše slovenske nagrade s področja kulture - nagrade Prešernovega sklada in velike Prešernove nagrade, ki jih prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico.
Ob pisatelju vladimirju Kavčiču bo letošnji lavreat tudi akademik Pavle Merkù - skladatelj, etnomuzikolog, slovenist in etimolog. Njegovo etnografsko delo, v katerem se nerazdružljivo stikata med sabo lingvistični in muzikološki vidik, je veljalo preučevanju ljudske kulture v Beneški Sloveniji, predvsem v Terski dolini, s čimer je v etnomuzikološkem in kulturnem smislu oral ledino. Obdeloval je ljudske pesmi in jih postopno izdal v zbirki Ljudske pesmi Slovencev v Italiji (1968–1979, 1981).
Kompozicijo in violino je Merkù študiral pri Ivanu Gerbcu in Vitu Leviju v Trstu, kjer je bil dolgo časa srednješolski profesor in programski urednik Radia Trst. Kot skladatelj je segel v skoraj vse kompozicijske zvrsti in povsod izpričal svojo temeljno privrženost ekspresionizmu z vplivi modalne, atonalne, dodekafonske in serialne sistematike. Njegov individualno pogojeni izraz najbolj izstopa v vokalno-instrumentalnih delih. Merkù je skladatelj z velikim smislom in čutom za formiranje izvirno naglašenega glasbenega izraza. Med zamejskimi slovenskimi skladatelji mu gre nedvomno osrednja vloga, ki je pomembna tudi v slovenskem glasbenem ustvarjanju kot celoti.
Med nagrajenci Prešernovega sklada bodo ob pesniku Vladimirju kosu, režiserju Jerneju Lorenciju, ilustratorki Alenki Sottler, novinarju Jožetu Možini in igralki Vesni pernačič žunič tudi člani zasedbe Slovesnki tolkalni projekt - SToP, ki jo sestavljajo glasbeniki: Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše.
Tolkalci so se v skupino združili v želji po komornem muziciranju, izvajanju vrhunskih tolkalnih skladb ter raziskovanju novih tolkalnih zvokov. Na svojih koncertih predstavljajo vrsto klasičnih, etnoloških in drugih, tudi kuhinjskih, tolkal. Njihova sposobnost in želja po strogo klasičnih koncertih, koncertih z lastnimi skladbami, do sodobne in elektro-akustične tolkalne glasbe, potrjuje edinstvenost skupine. Svoje družbeno in glasbeno poslanstvo izpolnjujejo z mnogimi koncerti za mlade, organizacijo tolkalnih seminarjev ter z aktivnim spodbujanjem slovenskih skladateljev k pisanju glasbe za tolkala. So tudi pobudniki največjega slovenskega tolkalskega festivala BUMfest.
