Lojze Slak

Lojze Slak se je rodil 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne peči na Dolenjskem. Mladost je preživel na Malem Kalu pri babici, kjer se je spoznal tudi z diatonično harmoniko, ki mu jo je predstavil stric. Pri petnajstih letih je že igral na porokah, prvič pa se je širši javnosti predstavil leta 1957, ko je nastopil v okviru radijske oddaje Pokaži kaj znaš. Leta 1959 je ustanovil svoj ansambel, ki so ga sestavljali bratje Slak. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je ansambel, takrat že v drugačni sestavi, prijavil na tekmovanje novih ansamblov in očaral poslušalstvo s skladbo Domači vasici.
Leta 1964 je Lojze Slak spoznal člane pevskega kvinteta Fantje s Praprotna in pričeli so s skupnim nastopanjem; nastala je zasedba Ansambel Lojzeta Slaka, eden najbolj prepoznavnih in izvirnih slovenskih ansamblov. Nizali so uspeh za uspehom, nagrado za nagrado, se predstavljali tudi zunaj meja, predvsem pa je Lojze Slak vedno bolj širil zanimanje in navdušenje nad diatonično harmoniko, v Ameriki in Kanadi je prišlo celo do prave inštrumentalne revolucije; diatonične harmonike so bile iskane kot spominek in kot glasbilo.
Leta 2004, ob 40. letnici delovanja, je Ansambel Lojzeta Slaka v Ljubljani pripravil jubilejni koncert, izšla pa je tudi knjiga En godec nam gode, obsežna monografija Lojzeta Slaka (Ivan Sivec, Založba Slak).

Lojze Slak je s svojim ansamblom močno zaznamoval slovensko narodno-zabavno glasbeno sceno. Bil je mojster diatonične harmonike, ki je je tudi izpopolnil, ter avtor mnogih, danes že zimzelenih melodij (Čebelar, Po dekle, Spomini stare Ljubljane, To smo mi prijatelji, V dolini tihi itd.)