Nepridobitne kulturne organizacije v primežu zakonodaje o avtorski in sorodnih pravicah

Nepridobitne organizacije s področja kulture so izjemno pomembne za predstavljanje žanrsko raznolike domače glasbene ustvarjalnosti v širokem slovenskem kulturnem prostoru. Pri delu jih spremlja nemalo težav. Ne le kontinuirano usihanje sredstev za podporo javnim kulturnim programom in projektom in vse večja odvisnost organizatorjev od lastnega entuziazma ter nepoplačanega vloženega truda in energije. Težave so povezane tudi z vrsto stroškov, zaradi katerih je koncertov vse manj, honorarji glasbenikov pa vse bolj uborni. Stroškov, zaradi katerih nekatera glasbena prizorišča celo zapirajo svoja vrata. Med njimi so tudi nadomestila za uporabo avtorskih del, ki jih koncertni organizatorji plačujejo organizacijam, pristojnim za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic.

Četudi je dejavnost nepridobitnih kulturnih organizacij avtorjem in izvajalcem glasbenih del v veliko korist, jim aktualna zakonodaja s področja avtorske in sorodnih pravic posebnega statusa ne priznava. Višina nadomestil za rabo avtorskih del je odvisna od uspešnosti sklepanja sporazumov med reprezentativnim združenjem uporabnikov in pristojno kolektivno organizacijo. A mnoge nepridobitne kulturne organizacije zaradi specifičnih pogojev in oblik delovanja, skupne reprezentativnosti ne izkazujejo. Ob tem pa se pojavlja še vprašanje, ali sistem sklepanja skupnih sporazumov sploh ustreza potrebi po ohranjanju, razvoju in uveljavljanju domače glasbene ustvarjalnosti?

Ali spremembo na bolje predstavlja predlog novega Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic? Bodo predvidene spremembe, ki predvidevajo ukinitev monopolnega položaja kolektivnih organizacij ter obsega in načinov individualnega upravljanja določenih pravic, pozitivno vplivale na boljše pogoje za koncertno predstavljanje glasbenih vsebin? Kakšno priložnost predstavljajo določbe o namenskih skladih kolektivnih organizacij za spodbujanje kulturno-umetniškega ustvarjanja? Se z novim zakonom povečujejo administrativne obremenitve? Bi bilo potrebno status nepridobitnih uporabnikov avtorskih del s področja kulture zapisati bolj določno?

Gostje okrogle mize bodo:
- Urša Chitrakar - odvetnica
- Janez Križaj - glasbeni producent in aktivist
- Marjeta Turk - pomočnica direktorja JSKD - Javnega sklada za kulturo
- Borut Pelko - v. d. direktorja Zavoda LokalPatriot Novo mesto, predstavnik društva Asociacija

Moderator: Peter Baroš - generalni sekretar SIGIC 

Okrogli mizi bo sledil javni posvet, kjer boste imeli priložnost spregovoriti tudi ostali prisotni, ki vas področje uveljavljanja avtorske in sorodnih pravic v dejavnosti nepridobitnih kulturnih organizacij zadeva in zanima.

Vljudno vabljeni!