Nova opera Tomaža Sveteta "Junak našega časa"

Opera Junak našega časa je sodobno in abstraktno delo z močnim filozofskim in družbeno-kritičnim nabojem ter svojstvenim humorjem. Nova slovenska komorna opera, napisana za Slovensko komorno glasbeno gledališče, je izvirno, muzikalno ter intelektualno zahtevno delo in hkrati ena redkih slovenskih sodobnih komornih oper (in tudi slovenskih komornih oper na splošno). Napisana je za 6 solistov in godalni kvartet. To je že drugo skladateljevo delo za Slovensko komorno glasbeno gledališče(prva je bila opera Pierrot in Pierrette, izvedena leta 2007 in izdana na zgoščenki leta 2013 pri založbi Subkulturni azil).

Libreto opere je nastal po drami Tadeusza Różewicza Kartoteka. Różewicz je pomemben poljski dramatik, prejemnik Evropske nagrade za literaturo (2007) in Griffinove nagrade za poezijo (2012). Na njegovo delo je močno vplivala 2. svetovna vojna, v kateri je bil ubit njegov brat (tudi izjemno nadarjen pesnik), sam pa je bil udeležen v odporu proti okupatorju. Samega sebe avtor označuje kot zastopnika »dramatike inkonsekvence«. Neka skrita, posebna vrsta humorja, ki veje s te vrste odra, nadomešča sicer ustaljeni ideal vere v človeštvo in smisla bivanja. V libretu se je Tomaž Svete kot poznavalec glasbenega gledališča lotil omenjene tematike na svojstven način, iz literarne predloge je izbral šest scen, od katerih jih je večina močno adaptirana, na več mestih odstopa od priloge ali tudi prinaša skladateljeve lastne tekste. Drugo sceno, ki asociira na »Junaka našega časa« Lermontova, bi lahko v celoti označili za avtorsko delo Tomaža Sveteta, a scena je pisana v slogu Różewicza. Skladatelj je v libretu še bolj poudaril prefinjen humor, ironijo in včasih družbenokritični sarkazem - odlike, ki sicer vejejo iz omenjene drame. Hkrati se že ob prebiranju »Kartoteke« same zdi, da je to delo danes, glede na splošno družbeno situacijo v kateri živimo, aktualno kot še nikoli doslej.

Tomaž Svete: »Pomembno pri operi in samem tekstu je, da se ujame dialektični odnos med tekstom in glasbo. Opera živi od teksta, a tekst ne sme dušiti glasbe. Tekst naše drame je suh, brezčuten, namenoma tog. Obogaten je z glasbenimi vložki in recitativom accompagnatom. Petje je mutirano, prehaja v espresivo. Nekaj je recitativov, nekaj pa je tudi ritmizacije govora. To je najjasneje izraženo v zadnji, šesti sceni. Ko se odnos ohlaja, je manj arioza in več recitativa.

Glasbeni stil: na nekaterih mestih je glasba espresivna, ta slog mi je kot skladatelju blizu. Zaradi vsebine pa je espresivo zreduciran. Distanca se kaže tako, da v maniri 20. in 21. stoletja, sodobne avantgarde, uporablja odtujeni slog, recitativ, deklamacijo, tonske efekte, asketski stil. Pogosto prehaja v Mozartovsko neoklasicistično jasnost. Drugi odklon pa je približevanje vzorcem profane glasbe (stiliziran boogie woogie, song, pop art, plesna glasba, jazzovske harmonije), kar ponazarja dekadentnost zahodne kulture in samega teksta. Drama črpa na ruševinah idealov v svetu, ki je razbit po 2. svetovni vojni. Ta odtujeni svet pa je spet tu…«

Glasbo in libreto  je prispeval Tomaž Svete, glasbeno vodstvo Simon Dvoršak, predstavo je režirala Katja Konvalinka. V vlogah se bodo prestavili Klemen Torkar, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran, Barbara Sorč, Rok Bavčar in Anton Habjan. Godalni kvartet Feguš bo poskrbel za glasbeno spremljavo. Premiero si lahko ogledate v Stari mestni elektrarni, 27. novembra ob 20. uri. Ponovitve bodo v SNG Maribor (18.12.), SNG Opera in balet Ljubljana (6.1.2016) in v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu (8.1.2016).

Produkcija je nastala v sodelovanju SKGG in Zavoda Bunker.