15.03.2013
Obujeni Risto Savin
V Viteški dvorani ljubljanskih Križank je v okviru Slovenskih glasbenih dnevov potekala novinarska konferenca, na kateri sta bili predstavljeni dve novi publikaciji, ki prinašata nova vedenja o življenju in ustvarjanju slovenskega skladatelja Rista Savina: Friderik Širca – Risto Savin (1859-1948): med Slovenijo in svetom in Generalmajor Friderik Širca: Vojaška biografija.
Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): glavni in odgovorni urednik Muzikološkega zbornika dr. Jernej Weiss, župan občine Žalec Janko Kos, vojaški zgodovinar dr. Peter Zimmermann in muzikologinja dr. Suzana Ograjenšek. Tiskovno konferenco je s Savinovo pesmijo za moški zbor Zori rumena rž obogatil gostujoči oktet iz Žalca.
Pomembno obogatitev slovenske strokovne glasbene literature predstavlja tematska številka osrednje znanstvene muzikološke revije Muzikološki zbornik, posvečena obsežni raziskavi in obravnavi Savinove osebnosti, glasbe in njegovega pomena v širšem glasbeno-zgodovinskem kontekstu. V njej so sodelovali domači in tuji muzikologi ter številni glasbeni poustvarjalci, uredniki in založniki. Rista Savina, enega najpomembnejših slovenskih skladateljev in enega utemeljiteljev slovenske sodobne glasbe, je podrobno predstavila urednica omenjene tematske številke Muzikološkega zbornika dr. Suzana Ograjenšek, ki je opozorila na prenizko ozaveščenost o skladateljevem prispevku domači glasbeni tvornosti.
Dr. Suzana Ograjenšek, mednarodno uveljavljena muzikologinja
in sopranistka, sodi med največje poznavalce Rista Savina.
Manj poznano plat Savinove osebnosti osvetljuje monografija Generalmajor Friderik Širca nemškega avtorja dr. Petra Zimmermanna, ki predstavlja svoje odkritje popolnega skladateljevega vojaškega dosjeja. To gradivo, ki dokumentira vojaško pot Friderika Širca od prvega dne do upokojitve, je dragocen vir tudi za skladateljsko biografijo njegovega nam bolj znanega alter ega, Rista Savina.
Prof. dr. ing. Peter Zimmermann z Univerze zvezne armade
Nemčije v Münchnu je svojo naklonjenost Sloveniji izkazal s
temeljitim raziskovalnim delom, s katerim je Rista Savina
predstavil v povsem novi luči
Med Savinov zapuščino so se našli tudi dnevniki skladateljeve matere, napisani med leti 1849 in 1851, ki predstavljajo ne le vpogled v osebno življenjsko dramo ene slovenskih žena in mater, ampak tudi v zanimiv utrip žalskega življenja sredi 19. stoletja. Zapiske, ki so izšli v publikaciji Babette: Dnevnik Barbare Širca, 1849, 1850, 1851, sta prevedla in s komentarji opremila Rolanda Fugger Germadnik in Janko Germadnik.
