24.04.2012
Sejem jazzovskih priložnosti
Bremen se je letos med 19. in 22. aprilom ponovno zazibal v jazzovskih ritmih: na prostranem sejmišču je potekal mednarodni jazzovski sejem jazzahead! (www.jazzahead.de), ki za nekaj dni zbliža mednarodne udeležence, tako ali drugače povezane z jazzovskim ustvarjanjem in skrb za njegov obstoj. Sejem jazzahead! je v svojem šestem letu zabeležil več kot tretjinsko rast v številu strokovnih udeležencev in razstavljalcev, med katerimi je že drugič zapored bil tudi SIGIC. SIGIC je lani izdal obsežno in poglobljeno kompilacijo slovenskega jazza na dveh zgoščenkah, ki sta ga na jazzahead! aktivno predstavljala Barbara Švrljuga in Andrej Hočevar. Tako so bile med skupno 43 državami prisotne tudi barve slovenskega jazza, ki so med 2000 registriranimi strokovnimi obiskovalci in razstavljalci pritegnile veliko pozornosti.
Živahno dogajanje med stenami slovenskega jazza
SIGIC-ev razstavni prostor je na dobro izbrani središčni lokaciji pritegnil veliko pozornosti že s svojim izdelanim videzom, usklajenim s celostno grafično podobo jazzovske kompilacije. Poleg mnogih naključnih obiskovalcev – ljubiteljev jazza – so SIGIC-ev slovenski razstavni prostor obiskali tudi mnogi agentje, promotorji, organizatorji koncertov, predstavniki sorodnih organizacij, ki skrbijo za nacionalno jazzovsko formo, in ne nazadnje tudi mnogi jazzovski glasbeniki sami. Obiskovalci so pokazali veliko zanimanja za slovensko jazzovsko ustvarjalnost, ki je bila – tudi po zaslugi dobrega sodelovanja s slovenskimi glasbenimi ustvarjalci – na policah izčrpno zastopana.
Širok izbor je omogočil, da so obiskovalci razstavnega prostora res prišli do tistega, kar jih je najbolj zanimalo: od progresivne zvočnosti za angažirane glasbene kritike do s specifično slovenskim izročilom obarvanega jazza za predstavitve nacionalnih godb na radijskih postajah; od svobodnega jazza za festivalske predstavitve celo do manj zahtevnih zvočnosti za licenčno predvajanje v trgovinah; od različnih jazzovskih izrazov, ki prečijo glasbe sveta, do poudarka na harmoniki, inštrumentu, ki mu ponekod s poudarkom na jazzu posvečajo kar celotne festivale. Slovenski jazz se je, skratka, predstavil v vsej svoji raznolikosti, zaloga cedejev pa je kopnela izjemno hitro. SIGIC je skupaj s svojimi (pod)alpskimi sosedi organiziral tudi družabni dogodek, ki je dobro razpoložene obiskovalce seznanil tudi s slovenskim vinom. “Alpski koktajl” so namešali predstavniki SIGIC-a, Švice, Avstrije in južnotirolskega jazzovskega festivala.
Slovenski odri za svetovni jazz
Tako glasbeniki kot agenti so pokazali veliko zanimanja za slovenske odre in festivale, še posebej za Jazz festival Ljubljana in Jazz Cerkno, katerih predstavnika sta bila na sejmu tudi osebno prisotna. Omenjena festivala imata v jazzovski stroki že zelo utrjeno mesto, ki Slovenijo tudi po tej strani postavljata na mednarodni jazzovski zemljevid. Ker je Slovenija, ki je pri mnogih izzvala nasmešek ob prijetnih spominih na našo prestolnico, locirana na presečišču večjih evropskih poti, je videti, da imajo naši odri še veliko priložnosti, naši osrednji festivali pa visok ugled.
Informacija, prijateljstvo, inspiracija
Številni pogovori z obiskovalci z vseh koncev sveta so na slovenskem razstavnem prostoru v prijateljskem vzdušju odkrivali skupna zanimanja in priložnosti za sodelovanja. Poznavalski vpogledi v dogajanje in stanje jazza tako pri nas kot po svetu so razkrili zavzeto skrb za jazzovski napredek, za katerega ponekod skrbijo zgolj jazzu posvečene nacionalne agencije. V kontekstu slovenskega jazza je to vlogo vsaj za nekaj sejemskih dni prevzel SIGIC, ki je poskrbel, da je slovenski jazz prišel do pravih ušes.
V spletni reviji Odzven bo maja objavljen tudi daljši prispevek s slikovnim in video gradivom o SIGIC-ovi udeležbi na sejmu jazzahead!
(vse foto: Andrej Hočevar)
