Skladati na Nikove verze

Ob zaključku razstave Stiska jezika, ki je bila posvečena pesniku Niku Grafenauerju ob njegovi 70-letnici, sta Narodna in univerzitetna knjižnica in Glasbene matica organizirali javni pogovor med pesnikom in sodobnimi slovenskimi skladatelji, ki so ali še posegajo po pesnikovih otroških pesmih. Pogovora z naslovom »Skladati na Nikove verze« so se udeležili Matevž Goršič, Eva Grafenauer, Lojze Lebič, Janez Močnik, Branka Rotar Pance, Črt Sojar Voglar, Peter Šavli in Tadeja Vulc, vodil ga je Jože Humer.

Lojze Lebič je o poeziji Nika Grafenauerja povedal: »Mislim, da je Niko Grafenauer pesnik, ki zna pisati zelo jasno, a hkrati zelo skrivnostno. To je poseben dar. Ko stvari niso zaokrožene v dokončni obliki, v dokončni vsebini, ampak vedno ostanejo odprte, a ves čas razumljive. Zato sem si že tam v osemdesetih letih izbral šest miniatur iz njegovih Skrivnosti in vzel začetne verze, ki so mi postali nekakšen ustvarjalni simbol za šest miniatur za violino in klavir. Prva sta jih izvedla Tomaž Lorenz in Alenka Šček Lorenz.«

Tadejo Vulc so pritegnile Grafenauerjeve pesmi o Ljubljani, ki so izšle leta 1983 v zbirki Stara Ljubljana: »Knjiga mi je bila tako zelo všeč, da sem se odločila narediti samostojen projekt. Ker je to dvanajst pesmic, sem napisala kantato. Moram povedati, da so besedila genialna, tako da jim je glasbo težko dodati oziroma jih podpreti. Delo je bilo lepo, čeprav je bil to kar trd oreh.«