22.11.2012
Slovensko muzikološko društvo podelilo stanovsko Mantuanijevo nagrado
Slovensko muzikološko društvo je podelilo svojo bienalno stanovsko, Mantuanijevo nagrado in priznanje dr. Juriju Snoju in mag. Zoranu Krstuloviću.

Slovensko muzikološko društvo podeljuje svojo bienalno stanovsko, Mantuanijevo nagrado in priznanje vse od leta 2004, ko je nagrado za življenjsko delo prejel zasl. prof. dr. Andrej Rijavec, priznanje za izjemne enkratne dosežke pa dr. Edo Škulj. V naslednjih letih so nagrado prejeli zasl. prof. dr. Primož Kurent, zasl. prof. dr. Jože Sivec in prof. dr. Marija Bergamo, priznanje pa je šlo v roke dr. Gregorja Pompeta.
V letošnjem letu je strokovna komisija za podelitev Mantuanijeve nagrade in priznanja v sestavi prof. dr. Marija Bergamo (predsednica), zasl. prof. dr. Primož Kuret, prof. dr. Matjaž Barbo, dr. Katarina Šter in dr. Špela Lah, izmed prispelih predlogov za nagrado izbrala dr. Jurija Snoja, priznanje pa je prejel mag. Zoran Krstulović.
Strokovna komisija je v svoji obrazložitvi Mantuanijevega priznanja zapisala, da mag. Zoran Krstulović s svojim strokovnim delom pomembno dejavno sooblikuje muzikološko dogajanje na Slovenskem. Odmevne sledi je s svojim dosedanjim delovanjem zapustil kot avtor ali soavtor nekaterih pomembnih muzikoloških prispevkov in dogodkov, nadalje pa se je njegova muzikološka pot razvijala ob vrsti sistemskih knjižničnih dejavnosti, ki jih je opravljal v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani kot član strokovnega sveta, vodja obdelave knjižničnih gradiv, koordinator strokovnega dela in vršilec dolžnosti pomočnika ravnatelja. V tem času je deloval tudi kot vodja delovne skupine za izdelavo strategije razvoja nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema, kot vodja zasnove, izdelave in natisa Splošnega slovenskega geslovnika ter Spletnega splošnega slovenskega geslovnika, vodja projekta Slovenska bibliografija na internetu, pripravil pa je tudi koncept ter vodil projekt Digitalna knjižnica Slovenije.
Kot muzikolog se je mag. Krstulović ukvarjal predvsem z raziskovanjem starejše slovenske glasbe in je objavil več odmevnih znanstvenih člankov ter sodeloval na mednarodnih znanstvenih konferencah. Izkazal se je kot pisec besedil za domače in tuje strokovne enciklopedije, sestavil je vrsto specialnih bibliografij slovenskih skladateljev, muzikologov in ustanov, poseben pomen pa imajo njegovi redaktorski prispevki v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae, v kateri je objavil transkripcije del Leopolda Ferdinanda Schwerdta in Janeza Krstnika Novaka.
Z omenjenimi izkušnjami in službovanjem v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer je od leta 2004 pomočnik ravnateljice in predstojnik Enote za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice, se je njegova muzikološka dejavnost izkazala zlasti v okviru dLib-a in od leta 2004 tudi v okviru delovanja Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, ki mu od leta 2008 tudi predseduje. V teh vlogah je mag. Zoran Krstulović ne le pomembno zaznamoval, temveč sooblikoval sodobno muzikološko in tudi širšo glasbeno zavest na Slovenskem.
Prejemnik Mantuanijeve nagrade za življenjsko delo dr. Jurij Snoj je eden od mednarodno najvidnejših aktivnih slovenskih muzikologov. Izjemnega pomena za slovensko muzikološko vedo je predvsem njegovo preučevanje srednjeveške glasbene dediščine slovenskega prostora, ki je vedno postavljeno v širši okvir sočasnega glasbenega repertoarja in dogajanja in sega preko današnjih državnih meja. Njegovo že tri desetletja dolgo raziskovanje poteka v okviru delovanja Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rezultati tega dela so številne tiskane znanstvene in strokovne razprave ter monografska dela v slovenskem in tujih jezikih.
Jurij Snoj je leta 1979 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz muzikologije ter na Akademiji za glasbo dokončal visokošolski študij klavirja. Takoj nato se je zaposlil na Muzikološkem inštitutu SAZU, pozneje ZRC SAZU, kjer se je začel posvečati temeljitemu raziskovanju slovenske srednjeveške glasbene dediščine in njene zapletene notacije. Leta 1988 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral z delom Fragmenti srednjeveških koralnih rokopisov s poznogotsko notacijo v Ljubljani. V tridesetih letih preučevanja je poleg prvenstva na tem področju doma dosegel tudi velik mednarodni ugled. Njegova bibliografija trenutno obsega 236 enot, med katerimi je več kot 40 tehtnih znanstvenih razprav v slovenskem in drugih jezikih ter osem monografskih del. Med temi je poleg treh, ki so izšla v tujini (NŠAL, Rkp 17 (Antifonal iz Kranja), 1999; Two Aquileian poetic offices, 2003 in Antiphonarium ecclesiae parochialis urbis Kranj, 2007), pomemben predvsem nepogrešljivi priročnik Gregorijanski koral: glasboslovni prikaz (1999). Velikega pomena so tudi njegovi prevodi temeljnih glasbeno-teoretskih del v slovenski jezik, denimo Descartesov Kompendij in Boetijev spis O glasbi (slednji je tik pred izidom).
Jurij Snoj aktivno sodeluje v skupini Cantus planus, ki deluje v okviru Mednarodnega muzikološkega društva, in se redno udeležuje delavnic in znanstvenih sestankov. Od leta 2004 je vodja edinega slovenskega nacionalnega raziskovalnega programa s področja muzikologije, Raziskave slovenske glasbene preteklosti, in od leta 2005 glavni in odgovorni urednik mednarodne znanstvene revije De musica disserenda.
Jurij Snoj je kot strokovnjak in raziskovalec nedvomno dosegel najvišje mesto med domačimi kolegi in mednarodno veljavo med svetovnimi strokovnjaki s področja glasbene medievalistike. Bil je dolgoletni sodelavec mednarodnega projekta RILM (Répertoire international de littérature musicale), med leti 1996–2000 pa tudi predsednik Slovenskega muzikološkega društva ter pobudnik mnogih takratnih društvenih aktivnosti.
Med leti 1994–2009 je deloval kot predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kljub obširnosti in kompleksnosti obravnavanih tem so bila njegova predavanja vselej skrbno pripravljena, sistematična in nazorna. Študente so pritegnila predvsem zato, ker je bila snov vsakič osvetljena z drugačne problemske perspektive, pristop k zgodovini glasbe pa je s tem postal bolj celovit. Predavanja so študente tudi motivirala za nadaljnje samostojno raziskovanje tega področja, kar pomeni, da se je profesorjev entuziazem prenesel na mlajše generacije muzikologov.
Dr. Jurij Snoj je v zadnjih dveh desetletjih bistveno prispeval k ugledu in razvoju slovenske muzikološke stroke doma in v tujini ter svoje bogato znanje prenesel na več generacij slušateljev muzikologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Podelitev nagrad je bila 13. 11. 2012 v mali dvorani ZRC SAZU, ko je bil pripravljen tudi pogovor z nagrajencem dr. Jurijem Snojem, ki ga je vodil mag. Tomaž Faganel. V sproščenem pogovoru sta se sogovornika dotaknila razmerja med glasbo in tišino, glasbo in znanostjo, starim in novim v glasbi.