16.11.2026

»Pesem je naše orožje«: mednarodni muzikološki simpozij o glasbi in nacionalnem oblikovanju

V Ljubljani in Trstu bo med 17. in 19. novembrom 2026 potekal mednarodni muzikološki simpozij »Pesem je naše orožje: glasba v procesu nacionalnega oblikovanja«.

SIGIC

»Pesem je naše orožje«: mednarodni muzikološki simpozij o glasbi in nacionalnem oblikovanju

Tridnevno srečanje bo skozi 36 znanstvenih prispevkov in spremljevalni koncertni program osvetlilo vlogo glasbe pri oblikovanju nacionalne zavesti, kulturnih identitet in družbenih skupnosti od sredine 18. stoletja do konca druge svetovne vojne.

Glasba je bila v evropskem prostoru pomemben dejavnik oblikovanja nacionalnih identitet. V povezavi z jezikom in ljudskim izročilom je soustvarjala nacionalne predstave, utrjevala občutke pripadnosti ter vzpostavljala simbolne meje med skupnostmi. Njena vloga pa ni bila zgolj estetska: pogosto je postala tudi sredstvo družbene komunikacije, politične mobilizacije in nacionalne identifikacije.

Prav tem povezavam med glasbo, identiteto in političnimi procesi bo posvečen mednarodni muzikološki simpozij »Pesem je naše orožje«, ki bo potekal na več prizoriščih v Ljubljani in Trstu. Naslov simpozija povzema besede slovenskega tržaškega domoljuba Ivana Godine, ki je pesem označil za eno najpomembnejših sredstev prebujanja in utrjevanja narodne zavesti.

Na simpoziju bo predstavljenih 36 prispevkov domačih in tujih raziskovalk in raziskovalcev. Obravnavali bodo glasbo in nacionalno oblikovanje pri Slovencih, v Evropi in zunaj nje, vlogo glasbenega izobraževanja pri oblikovanju nacionalne identitete, nastajanje nacionalnih glasbenih pripovedi, povezave med opero in nacionalnimi idejami, zborovsko izročilo ter glasbene identitete v večjezičnih in večkulturnih okoljih.

Med posebnimi tematskimi poudarki bo tudi glasbeno življenje v Trstu, mestu na stičišču različnih jezikov, kultur in političnih interesov. Raziskave bodo osvetlile delovanje glasbenih ustanov, operno življenje, kulturne povezave in oblikovanje slovenske identitete v tržaškem prostoru.

Program vključuje tri vabljena predavanja. Tatjana Marković bo spregovorila o množici (nad)nacionalnih identitet in balkanski večkulturnosti na odru, Marta Verginella o tržaški družbi v 18. in 19. stoletju med kozmopolitizmom in nacionalizmom, Fritz Trümpi pa o političnih okoliščinah glasbenega poklica v času pozne habsburške monarhije.

Prvi dan, 17. novembra, bo simpozij potekal v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani. Po otvoritvi in uvodnem predavanju bodo sledile sekcije o glasbi in nacionalnem oblikovanju pri Slovencih ter zunaj Evrope, glasbenem izobraževanju in nacionalni identiteti ter vzpostavljanju nacionalnih glasbenih pripovedi. Med drugim bodo predavali Matjaž Barbo, Teja Turk, Emma Haughton, Lubomír Spurný in Gregor Pompe. Popoldanske razprave bodo posvečene tudi nacionalni operi in glasbenemu nacionalizmu.

Ob 20. uri bo v Atriju ZRC prvi spremljevalni koncert Tartini in Vallotti, v okviru koncertnega cikla Harmonia Concertans: Stara glasba na Novem trgu. Ansambel Musica cubicularis z gosti bo predstavil glasbo Giuseppeja Tartinija in Francesca Antonia Vallottija.

18. novembra se bo dogajanje preselilo v Trst, v Tartinijevo dvorano Konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini. Dopoldanske in popoldanske sekcije bodo obravnavale glasbo v tržaškem prostoru, njeno vlogo pri oblikovanju identitet ter pomen glasbenih ustanov v različnih zgodovinskih in političnih okoliščinah. Med sodelujočimi bodo Luisa Antoni, Marko Motnik, Maruša Zupančič, Sara Zupančič, Metoda Kokole in Nejc Sukljan.

Program bo ob 17. uri dopolnil voden sprehod po središču Trsta z obiskom Narodnega doma. Ob 19. uri bo sledil koncert E pluribus unum: Glasovi in zvoki glasbenega Trsta, ki bo predstavil glasbeno dediščino mesta in njegovega večkulturnega prostora.

Na koncertu bodo nastopili violinist Paolo Tagliamento, pianistki Elisa Milo in Fabrizio Balestrini, pianist Denis Valentini ter Mešani pevski zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina.

Program bo povezal instrumentalno in zborovsko glasbo skladateljev, ki so ustvarjali v Trstu ali so bili povezani z njegovim glasbenim življenjem. Med drugim bo zazvenela Beethovnova Sonata za violino in klavir v F-duru, op. 24, v redakciji Franca Gullija in Enrice Cavallo, ter dela tržaških skladateljev Eugena Visnoviza in drugih avtorjev. Zborovski del bo predstavil skladbe Emila Adamiča, Antonia Illersberga, Vita Levija, Antona Foersterja, Vasilija Mirka in Marca Sofianopula.

Posebno mesto v programu ima Mešani pevski zbor Jacobus Gallus, ki od leta 1992 deluje v središču Trsta kot reprezentančni zbor slovenske narodne skupnosti. Pod umetniškim vodstvom Marka Sancina ohranja in promovira slovensko zborovsko tradicijo ter predstavlja slovensko ljudsko in umetno glasbeno ustvarjalnost. S tem nadaljuje poslanstvo istoimenskega Komornega zbora, ki ga je v Trstu ustanovil in vodil skladatelj Ubald Vrabec.

Zadnji dan, 19. novembra, se bo simpozij vrnil v Ljubljano, na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Razprave bodo namenjene nacionalnemu oblikovanju in zborovskemu izročilu, glasbi v večjezičnih in večkulturnih okoljih ter nacionalnim glasbenim identitetam in kulturnemu spominu. Med sodelujočimi bodo Aleksandra Gartnar Kastelic, Darja Koter, Gregor Kokorz, Monika Marušič Šinigoj in Gregor Pompe. Simpozij se bo sklenil ob 13.30.

Mednarodni muzikološki simpozij organizirajo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo, Slovensko muzikološko društvo in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Muzikološki inštitut, v sodelovanju s Centrom za dokumentacijo in študije Tartinija »Bruno e Michèle Polli« Konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu.

Dogodek poteka v okviru raziskovalnega projekta Glasba in nacionalno oblikovanje v Trstu (J6-60111) in raziskovalnega programa Raziskave glasbene preteklosti na Slovenskem (P6-0004), ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Simpozij »Pesem je naše orožje« tako odpira prostor za interdisciplinarno raziskovanje glasbe kot dejavnika in hkrati odraza družbenih, kulturnih in političnih procesov. S povezovanjem muzikoloških raziskav in koncertnih predstavitev bo osvetlil tudi bogato glasbeno zgodovino Trsta ter raznolike kulturne stike, ki so oblikovali glasbeno podobo slovenskega in širšega evropskega prostora.

Tridnevno srečanje bo skozi 36 znanstvenih prispevkov in spremljevalni koncertni program osvetlilo vlogo glasbe pri oblikovanju nacionalne zavesti, kulturnih identitet in družbenih skupnosti od sredine 18. stoletja do konca druge svetovne vojne.

Glasba je bila v evropskem prostoru pomemben dejavnik oblikovanja nacionalnih identitet. V povezavi z jezikom in ljudskim izročilom je soustvarjala nacionalne predstave, utrjevala občutke pripadnosti ter vzpostavljala simbolne meje med skupnostmi. Njena vloga pa ni bila zgolj estetska: pogosto je postala tudi sredstvo družbene komunikacije, politične mobilizacije in nacionalne identifikacije.

Prav tem povezavam med glasbo, identiteto in političnimi procesi bo posvečen mednarodni muzikološki simpozij »Pesem je naše orožje«, ki bo potekal na več prizoriščih v Ljubljani in Trstu. Naslov simpozija povzema besede slovenskega tržaškega domoljuba Ivana Godine, ki je pesem označil za eno najpomembnejših sredstev prebujanja in utrjevanja narodne zavesti.

Na simpoziju bo predstavljenih 36 prispevkov domačih in tujih raziskovalk in raziskovalcev. Obravnavali bodo glasbo in nacionalno oblikovanje pri Slovencih, v Evropi in zunaj nje, vlogo glasbenega izobraževanja pri oblikovanju nacionalne identitete, nastajanje nacionalnih glasbenih pripovedi, povezave med opero in nacionalnimi idejami, zborovsko izročilo ter glasbene identitete v večjezičnih in večkulturnih okoljih.

Med posebnimi tematskimi poudarki bo tudi glasbeno življenje v Trstu, mestu na stičišču različnih jezikov, kultur in političnih interesov. Raziskave bodo osvetlile delovanje glasbenih ustanov, operno življenje, kulturne povezave in oblikovanje slovenske identitete v tržaškem prostoru.

Program vključuje tri vabljena predavanja. Tatjana Marković bo spregovorila o množici (nad)nacionalnih identitet in balkanski večkulturnosti na odru, Marta Verginella o tržaški družbi v 18. in 19. stoletju med kozmopolitizmom in nacionalizmom, Fritz Trümpi pa o političnih okoliščinah glasbenega poklica v času pozne habsburške monarhije.

Prvi dan, 17. novembra, bo simpozij potekal v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani. Po otvoritvi in uvodnem predavanju bodo sledile sekcije o glasbi in nacionalnem oblikovanju pri Slovencih ter zunaj Evrope, glasbenem izobraževanju in nacionalni identiteti ter vzpostavljanju nacionalnih glasbenih pripovedi. Med drugim bodo predavali Matjaž Barbo, Teja Turk, Emma Haughton, Lubomír Spurný in Gregor Pompe. Popoldanske razprave bodo posvečene tudi nacionalni operi in glasbenemu nacionalizmu.

Ob 20. uri bo v Atriju ZRC prvi spremljevalni koncert Tartini in Vallotti, v okviru koncertnega cikla Harmonia Concertans: Stara glasba na Novem trgu. Ansambel Musica cubicularis z gosti bo predstavil glasbo Giuseppeja Tartinija in Francesca Antonia Vallottija.

18. novembra se bo dogajanje preselilo v Trst, v Tartinijevo dvorano Konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini. Dopoldanske in popoldanske sekcije bodo obravnavale glasbo v tržaškem prostoru, njeno vlogo pri oblikovanju identitet ter pomen glasbenih ustanov v različnih zgodovinskih in političnih okoliščinah. Med sodelujočimi bodo Luisa Antoni, Marko Motnik, Maruša Zupančič, Sara Zupančič, Metoda Kokole in Nejc Sukljan.

Program bo ob 17. uri dopolnil voden sprehod po središču Trsta z obiskom Narodnega doma. Ob 19. uri bo sledil koncert E pluribus unum: Glasovi in zvoki glasbenega Trsta, ki bo predstavil glasbeno dediščino mesta in njegovega večkulturnega prostora.

Na koncertu bodo nastopili violinist Paolo Tagliamento, pianistki Elisa Milo in Fabrizio Balestrini, pianist Denis Valentini ter Mešani pevski zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina.

Program bo povezal instrumentalno in zborovsko glasbo skladateljev, ki so ustvarjali v Trstu ali so bili povezani z njegovim glasbenim življenjem. Med drugim bo zazvenela Beethovnova Sonata za violino in klavir v F-duru, op. 24, v redakciji Franca Gullija in Enrice Cavallo, ter dela tržaških skladateljev Eugena Visnoviza in drugih avtorjev. Zborovski del bo predstavil skladbe Emila Adamiča, Antonia Illersberga, Vita Levija, Antona Foersterja, Vasilija Mirka in Marca Sofianopula.

Posebno mesto v programu ima Mešani pevski zbor Jacobus Gallus, ki od leta 1992 deluje v središču Trsta kot reprezentančni zbor slovenske narodne skupnosti. Pod umetniškim vodstvom Marka Sancina ohranja in promovira slovensko zborovsko tradicijo ter predstavlja slovensko ljudsko in umetno glasbeno ustvarjalnost. S tem nadaljuje poslanstvo istoimenskega Komornega zbora, ki ga je v Trstu ustanovil in vodil skladatelj Ubald Vrabec.

Zadnji dan, 19. novembra, se bo simpozij vrnil v Ljubljano, na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Razprave bodo namenjene nacionalnemu oblikovanju in zborovskemu izročilu, glasbi v večjezičnih in večkulturnih okoljih ter nacionalnim glasbenim identitetam in kulturnemu spominu. Med sodelujočimi bodo Aleksandra Gartnar Kastelic, Darja Koter, Gregor Kokorz, Monika Marušič Šinigoj in Gregor Pompe. Simpozij se bo sklenil ob 13.30.

Mednarodni muzikološki simpozij organizirajo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo, Slovensko muzikološko društvo in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Muzikološki inštitut, v sodelovanju s Centrom za dokumentacijo in študije Tartinija »Bruno e Michèle Polli« Konservatorija za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu.

Dogodek poteka v okviru raziskovalnega projekta Glasba in nacionalno oblikovanje v Trstu (J6-60111) in raziskovalnega programa Raziskave glasbene preteklosti na Slovenskem (P6-0004), ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Simpozij »Pesem je naše orožje« tako odpira prostor za interdisciplinarno raziskovanje glasbe kot dejavnika in hkrati odraza družbenih, kulturnih in političnih procesov. S povezovanjem muzikoloških raziskav in koncertnih predstavitev bo osvetlil tudi bogato glasbeno zgodovino Trsta ter raznolike kulturne stike, ki so oblikovali glasbeno podobo slovenskega in širšega evropskega prostora.