Svanibor Pettan kot predsednik ICTM

Prof. dr. Svanibor Pettan je bil julija izvoljen za predsednika Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo (ICTM). Svanibor Pettan je redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter predsedujoči študijske skupine Glasba in manjšine. V lanskem letu je bil gostujoči profesor na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, v času pandemije pa (na daljavo) na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju. Med njegove novejše publikacije sodi trilogija o aplikativni etnomuzikologiji za založbo Oxford University Press, ki jo je uredil skupaj z ameriškim kolegom Jeffom Toddom Titonom. Ob prestižni izvolitvi v vodilno svetovno združenje etnomuzikologov in etnokoreologov smo se z njim pogovarjali o tem združenju, njegovih dejavnostih in pomenu za naš prostor.

Lahko našim bralcem razložite, kaj sploh je ICTM in kakšne funkcije opravlja?

ICTM (International Council for Traditional Music) je vodilno svetovno združenje etnomuzikologov in etnokoreologov, ki podpira raziskovanje, prakso, dokumentiranje, ohranjanje in razširjanje tradicijske glasbe in plesa vsega sveta. S tem namenom organizira svetovne konference (vsako drugo leto v drugi državi), simpozije študijskih skupin (teh je 26 in vsaka organizira svoje simpozije; 11 študijskih skupin ima zemljepisni fokus, npr. Glasba in ples jugovzhodne Evrope ali Glasba in ples Oceanije, 15 pa jih je definirano tematsko, npr. Glasba in manjšine ali Aplikativna etnomuzikologija), kolokvije (znanstvena srečanja izbranih vodilnih svetovnih raziskovalcev okrog izbrane teme) in forume (pri teh ICTM sodeluje z drugimi mednarodnimi združenji, kot sta npr. Mednarodno muzikološko društvo – IMS in Mednarodno združenje za študij popularne glasbe – IASPM). Yearbook for Traditional Music je periodična znanstvena publikacija združenja, ki jo za ICTM distribuira Cambridge University Press, Bulletin of the ICTM pa je strokovno glasilo, ki trikrat letno prinaša novice in omogoča notranje povezovanje članov. Združenje, ustanovljeno pod imenom International Folk Music Council (IFMC) v Londonu leta 1947 (v ICTM se je preimenovalo leta 1981), je v formalnem svetovalnem odnosu z Unescom in trenutno šteje približno 1500 aktivnih članov. Več informacij o svetovni mreži in drugih vidikih delovanja združenja je na voljo na spletnem naslovu http://ictmusic.org.

Kaj vam osebno pomeni imenovanje na takšen prestižen položaj in kaj to pomeni za etnomuzikologijo v Sloveniji? 

Še zmeraj komaj dojemam, da me je doletelo tovrstno, najvišje možno priznanje. Na julijskih volitvah smo bili trije kandidati za predsedniški položaj. Kandidata Ricardo Trimillos (Havajska univerza, Honolulu) in Samuel Arajo (Federalna univerza, Rio de Janeiro) sta izredno zaslužna, cenjena in priljubljena med etnomuzikologi po vsem svetu, moja kandidatura pa je bila deležna bistveno višje podpore članov na teh volitvah, doslej najbolj številno zastopanih. Domnevam, da je na rezultat poleg raziskovalne in pedagoške uveljavljenosti vplival moj šestletni mandat na položaju generalnega sekretarja (2011–2017), ko je združenje imelo sedež pri nas, na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, in je bilo deležno številnih temeljitih reform in izboljšav. Pričakovanja upravnega odbora in članov verjetno niso bila pretirano visoka, kajti Slovenija je bila najmlajša in najmanjša država, ki ji je bila od ustanovitve združenja leta 1947 do danes zaupana ta naloga, ni bilo finančne podpore ustanove-gostiteljice, angleščina v Sloveniji ni uradni jezik in še bi lahko našteval. Za izvršnega asistenta Carlosa Yodra in zame je to predstavljalo pozitiven izziv, rezultati pa so bili nad vsemi pričakovanji. Članstvo se je zvišalo za 55%, število držav s predstavniki združenja je zraslo z začetnih 75 na 127, z znanstvenimi srečanji smo vstopili v nova svetovna okolja (posebno odmevna je bila svetovna konferenca v Kazahstanu), pripravili smo nov statut društva itn. Uspešnost tega mandata je ljubljansko univerzo, Ljubljano in Slovenijo z velikimi črkami vrisala v svetovni etnomuzikološki zemljevid. Naj še omenim, da so med mojimi predhodniki na predsedniškem položaju bili izjemni glasbeniki in raziskovalci glasbe in/ali plesa, kot na primer Ralph Vaughan Williams (Združeno kraljestvo), Jaap Kunst (Nizozemska), Zoltán Kodály (Madžarska), Anthony Seeger (ZDA), Krister Malm (Švedska), Adrienne L. Kaeppler (ZDA) in Salwa El-Shawan Castelo-Branco (Portugalska), ki predstavljajo navdih največjih razsežnosti za moje mandatno obdobje (2021–2025). 

Kot pri vsaki vedi je dolžnost znanstvenika, da naredi pomembne korake naprej v primerjavi s predhodniki. Nekoč smo bili v Sloveniji ponosni na uspešno organizacijo simpozija kakšne že uveljavljene študijske skupine ICTM, recimo Glasbila, ki ga je leta 1983 v Piranu imenitno gostil Julijan Strajnar s kolegi z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. V »mojem obdobju« so na Slovenskem prve korake naredile študijske skupine Glasba in manjšine, Aplikativna etnomuzikologija, Glasba in ples slovanskega sveta in Avdiovizualna etnomuzikologija, trenutno pa je v potrjevanju 27. študijska skupina, katere fokus so Verski in duhovni zvoki in prakse. Temelj za to novo skupino je bil simpozij Glasba – religija – duhovnost, ki je potekal v Ljubljani avgusta 2021. Tovrstni vsakoletni simpoziji so sad sodelovanja med ustanovami in društvi, za kar si zelo prizadevam. Soorganizatorji so Oddelek za muzikologijo FF UL, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija (slovenska podružnica ICTM) in Ustanova Imago Sloveniae. Predvsem poudarjam angažma predstojnice Glasbenonarodopisnega inštituta Mojce Kovačič, ki je tudi nacionalna predstavnica Slovenije pri ICTM. Tako kot je ICTM za Slovenijo vedno odprto okno v svet, tako je Slovenija za ICTM preverjeno zanesljiva in spoštovana partnerica.    

S čem se trenutno ukvarjate na znanstvenem področju?

Oktobra sem se po dolgem času vrnil k živemu konferenčnemu in predavateljskemu življenju, kot sem ga poznal pred pandemijo. V Aveiru na Portugalskem sem predstavil vabljeno plenarno predavanje na mednarodnem simpoziju več znanstvenih združenj, v Uppsali na Švedskem sem takoj za tem imel več nalog v sklopu simpozija študijske skupine ICTM za Glasbo in manjšine, ki ji trenutno predsedujem. V tem semestru sem poleg rednih predavanj v sklopu domačega Oddelka za muzikologijo predaval tudi študentom Univerze v Zūrichu, in sicer predmet Glasbe manjšin v evropskih nacionalnih kontekstih. Do konca koledarskega leta me čakajo še predavanja iz etnomuzikologije za študente Univerze v Mariboru ter predavanje in dogovor o sodelovanju z Univerzo za vizualne in izvajalske umetnosti v Colombu, ki naj bi omogočil izvedbo strokovnih ekskurzij za naše in šrilanške študente v obdobju po pandemiji. 

Pred meseci je bil pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete objavljen zbornik Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturna dinamika v Sloveniji po letu 1991, ki temelji na projektu, ki sem ga vodil in prinaša prispevke naših najvidnejših etnomuzikologov in predstavnikov sorodnih strok. Trenutno poteka zaključna faza dela na monumentalnem zborniku Celebrating the International Council for Traditional Music: Reflections on the First Seven Decades, ki ga urejam skupaj s hrvaško kolegico Nailo Ceribašić in papuanskim kolegom Donom Nilesom.       

Decembra bom v imenu ICTM v uvodnem nagovoru ob 60-letnici voščil vse najboljše Katedri za etnomuzikologijo Fakultete glasbene umetnosti Univerze v Beogradu, ki zaposluje neverjetnih deset etnomuzikologov in etnokoreologov. Srčno bi si želel več etnomuzikologije in etnokoreologije tudi na naši katedri in seveda več kolegic in kolegov, ki bi na njej in tudi zunaj nje lahko odpirali nove raziskovalne in pedagoške poti. Poskrbel sem za vertikalo etnomuzikološkega študija od dodiplomske do doktorske ravni, ki vključuje predmete, posvečene tako slovenskim kot tudi svetovnim temam, in je odprta za katerokoli glasbo. Kot pedagog sem skrbel in še naprej skrbim za razvoj novih generacij etnomuzikologov, s katerimi danes sodelujem in za katere si želim, da bi imeli priložnost za delo v intelektualno spodbudnem in finančno varnem okolju.