Zvočni horizonti sodobnosti: 40. Slovenski glasbeni dnevi se začenjajo z glasbo Janeza Matičiča

Jubilejna izdaja Slovenskih glasbenih dnevov se bo slovesno začela v petek, 17. aprila 2026, ob 19.30 v Dvorani Ondine Otte Klasinc v Mariboru. Otvoritveni koncert bo v celoti posvečen ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča, ene najpomembnejših osebnosti slovenske glasbe 20. stoletja, čigar opus je pomembno zaznamoval razvoj sodobnega glasbenega izraza pri nas.

Na odru bo nastopil Simfonični orkester SNG Maribor, eden ključnih profesionalnih glasbenih ansamblov v severovzhodni Sloveniji in osrednje umetniško jedro Opere Baleta SNG Maribor. Orkester s svojo dolgoletno tradicijo, rednimi simfoničnimi cikli ter sodelovanji z domačimi in mednarodnimi umetniki pomembno soustvarja glasbeno življenje tako v Sloveniji kot širše. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, umetniškega direktorja Opere SNG Maribor, se bo orkestru pridružila pianistka Lovorka Nemeš Dular, ki se v svojem umetniškem delu poglobljeno posveča tudi Matičičevemu opusu. Njegovo glasbo je nedavno predstavila na samostojni zgoščenki, njene interpretacije pa odlikujejo premišljena glasbena analiza, izrazna poglobljenost in odprtost do sodobnega repertoarja.

Program koncerta bo skozi dve pomembni orkestrski deli razkril različna ustvarjalna obdobja skladatelja. V ospredju bo Koncert za klavir in orkester št. 1, v katerem Matičič raziskuje zvočne barve, plastenje tekstur in napeto dramaturgijo med solistom in orkestrom. V delu se že kaže njegov izrazit interes za zvočno eksperimentiranje, ki ga je razvijal tudi v okviru elektroakustične glasbe. Drugi del večera bo prinesel Simfonijo št. 1, delo iz skladateljevega zgodnejšega ustvarjalnega obdobja, v katerem so še opazni vplivi tradicije, hkrati pa že slutimo zametke njegovega kasnejšega, izrazito samosvojega glasbenega jezika.

Janez Matičič je svojo glasbeno pot začel kot violinist, vendar je kmalu postal predvsem pianist in skladatelj. Po študiju kompozicije in dirigiranja v Ljubljani ga je pot vodila v Pariz, kjer je sodeloval s Skupino za raziskave glasbe (Groupe de Recherches Musicales) pod vodstvom Pierra Schaefferja. Prav tam se je poglobljeno srečal z elektroakustično glasbo in novimi zvočnimi pristopi, ki so trajno vplivali na njegovo ustvarjanje. V njegovih delih se prepletajo tehnična dovršenost, izrazita zvočna domišljija ter stalno iskanje novih izraznih možnosti, s čimer je slovensko glasbo povezal z najnaprednejšimi tokovi evropske avantgarde.