EEnlarge Europe v Ljubljani

Med 27. in 28. septembrom je v Ljubljani na vrtu Gala Hale na Metelkovi potekala konferenca mednarodne platforme EEnlarge Europe, ki jo sestavljajo manjši klubi in manjša koncertna prizorišča. Gre za izobraževalni projekt za t. i. samoniklo sceno, ki ga sofinancira Evropska unija prek programa Kreativna Evropa. Projekt si prizadeva samoniklemu glasbenemu sektorju pomagati z medsebojnim sodelovanjem in podporo, izmenjavo znanja in izkušenj, spodbujanjem višjih profesionalnih standardov in pomočjo glasbenim talentom. Namen je ponuditi širša znanja iz polja glasbene industrije in jih preliti v klubsko dejavnost ter ji s tem omogočiti večjo vidnost, kontinuirani razvoj in vzgajanje občinstva. Klubska scena seveda ni enovita: gre za različne načine delovanja, organizacije, programske profile in vire financiranja ter nenazadnje raznoliko vlogo v lokalni ali regionalni skupnosti. V njej poleg našega kluba Channel Zero sodelujejo še Kvaka 22 (Beograd), Moszkva Kávézó (Oradea), Nappali (Pecs) in Zentropia (Senta). Snovalka projekta Eszter Décsy je ob predstavitvi EEnlarge Europe izpostavila grajenje poslovne strategije na tem področju, bolj profesionalni pristop zaradi vsesplošne večje glasbene profesionalizacije, večjih koncertnih prizorišč ipd. Prvo srečanje mreže v Budimpešti se je osredotočilo na ta element, drugo srečanje v Ljubljani pa se je vrtelo okoli komunikacije, torej posredovanja lastnih vsebin, prostora, znamk po različnih medijih, družabnih omrežjih in digitalnih platformah.  

Dvodnevni program je ponudil delavnice in pogovore. Tilen Ločniškar je predaval o optimizaciji in osnovnih zasnovah oglaševanja po družbenih medijih. Mojca Selak (Pri Rdeči Ostrigi, In memoriam prof. Peter Hafner) in Maša Pavokovič (Exit festival, Magnifico …) sta se s Tjašo Pureber pogovarjali o PR-ju med velikimi in malimi, stičnih točkah in razlikah. Z vidika teh relacij sta o vodenju družabnih omrežij in medijev govorila tudi Dominika Maša Kozar iz Kina Šiška in Andrej Sevšek iz Punk Rock Holiday. Glavne razlike v pristopih zadevajo program in njegov obseg ter fokus. Punk Rock Holiday je festival, namenjen ožjemu krogu občinstva in ožjemu glasbenemu žanru, zato zahteva bolj osredotočen pristop, ki pa ga lažje ohranja brez pretiranega oglaševanja na družabnih omrežjih, medtem ko ima Kino Šiška razvejan program z veliko različnimi vsebinami in razpršeno publiko, ki jo je treba zainteresirati na raznovrstne načine, zato se je treba nenehno prilagajati in iskati nove načine oglaševanja in komuniciranja. Ena bistvenih razlik je tudi v načinu financiranja ter razpoložljivosti osebja. 

Eden izmed načinov, kako lahko klubi deloma vstopijo v bolj formalne okvire financiranja, so različne mreže in platforme, ki jih v zadnjih letih financira in podpira Evropska Unija. Peter Baroš je predstavil mednarodno platformo HEMI (Hub for the Exchange of Music Innovation), namenjeno ustvarjalcem in glasbenim profesionalcem, v kateri vse organizacije prihajajo iz polja festivalov, glasbenih informacijskih centrov, Music Export Office in privatnih organizacij. Vsi so, denimo, tudi partnerji različnih showcase festivalov in konferenc. Na drugi strani skušajo oblikovati tudi lastne vsebine in projekte, namenjene ustvarjalcem, menedžerjem in profesionalcem. Junija so podelili Hemi Music Awards. Med zmagovalci je bila tudi domača indie rock zasedba Koala Voice, ki bo prejela 6000 evrov za turnejo, promocijo in gostovanje na showcase festivalih. Namera platforme je, da dolgoročno dela z ustvarjalci, jim posreduje znanja in išče dolgoročnejše strategije. Zasnovali so tudi program Inkubatorja, ki pa zaradi koronavirusa še ni v pogonu. Program bo sprožil vrsto razpisov, ki bodo ponujali izobraževalne in mentorske seje, pospeševalne in inkubacijske programe za glasbene podjetnike in podjetja iz devetih sodelujočih držav HEMI: Češke, Estonije, Grčije, Madžarske, Severne Makedonije, Poljske, Romunije, Srbije in Slovenije. Vanj torej lahko vstopi tudi klubska scena. 

Ta intenzivno vstopa v programe festivalov, ki so del mednarodne platforme festivalov sodobne elektronske glasbe v sožitju s sodobno umetnostjo, Shape Platform, katere delovanje je predstavila Neja Tomšič iz Sonice, ki je del te mednarodne mreže, namenjene predvsem promoviranju in izmenjavi še ne uveljavljenih ustvarjalcev, med katerimi je bilo v preteklosti precej slovenskih. Med drugim je izpostavila, kako pomembno se je povezovati z močnimi in znanimi mednarodnimi mediji, ki zagotavljajo večjo vidnost ustvarjalcev.

Vidnost pri organizaciji dogodkov po sodobnih družbenih medijih je izpostavil Marko Godnjavec, bolj znan kot Jizah, sodelavec Warner Music, avtor oddaje Rhyme Kickers na Radiu Študent, založnik (Beton Records) in dolgoletni ustvarjalec hiphop in funk dogodkov pri nas. Prehod od klasičnih medijev in tiskovin (flyerjev, plakatov …) v digitalno sfero zahteva nenehen angažma pri promoviranju dogodka. S tovrstnimi vsebinami (fotografije, aktualne informacije, nagradne igre, video vsebine) se pred in po dogodku krepi vidnost in profil klubskega prostora. V kontekstu domače scene je namesto Facebooka in Instagrama opozoril, da je najpogosteje uporabljana platforma za razpršitev vsebin še vedno YouTube, in spodbudil, da se jo še naprej koristi. Po njegovem predavanju se je razvila kratka predstavitev sodelujočih in gostujočih koncertnih prizorišč, ki so predstavili svoje posebnosti, zadrege in težave. Osebno se mi je ta del konference zdel najbolj smotrn in produktiven. 

Nedvomno se klubska scena lahko kaj nauči tudi od glasbenih profesionalcev z drugih področij. A vendarle samonikla prizorišča temeljijo na drugačnih delovnih principih kot javni zavodi, večji festivali in mednarodne mreže z utečenimi finančnimi prilivi. Prakse samonikle klubske scene temeljijo na samoorganizaciji in prostovoljstvu, izhajajo iz različnih modelov, kot so zasebne iniciative, mladinski klubi in centri, javno-zasebna partnerstva ipd. Gre za izkušnje, ki bi morale biti bolj izpostavljene in morda tudi pomrežene. To so temelji, ki se lahko nadgrajujejo. Kajti klubska scena je bila v času pandemije najbolj na udaru, najbolj izpostavljena in z najmanj možnosti za delovanje v digitalnem prostoru, kjer se je predvajala (tudi živa) glasba. Trenutno jo na površju drži le prvinski entuziazem, a potrebuje občestvo na kraju samem, v stiku z občinstvom in ustvarjalci, da ostane aktivna in se obenem pomlaja tako v občinstvu kot v organizacijskih ekipah. Različne poslovne in promocijske logike so nujen naslednji korak v obdobju izrazitega politikantstva na področju kulture, vsiljevanja profitne in potrošniške logike, vse večje urbane gentrifikacije ter izrazitejše virtualizacije glasbenega prostora.