03.11.2020
Danes poslušamo: Bojan Adamič
Danes mineva 25 let, odkar je preminil vsestranski glasbenik Bojan Adamič, ki je močno zaznamoval (ne le) slovensko glasbeno sceno. Zato mu v uredništvu posvečamo današnjo poslušalnico, tokrat zastavljeno nekoliko drugače.
Iz uredništva:
Vsestranski glasbenik Bojan Adamič (1912–1995) je deloval kot pianist, skladatelj, dirigent, aranžer, multiinštrumentalist in urednik. Z izjemno skladateljsko pretočnostjo se je brez predsodkov posvečal kompoziciji v raznolikih žanrih in pisal z veliko hitrostjo. Njegov opus obsega jazz glasbo, popevke, glasbo za godbe, dokumentarne in celovečerne filme, lutkovne predstave ter gledališče, balete in klasično glasbo za komorne, pihalne in simfonične orkestre. Kljub žanrski pestrosti se je Adamič v slovensko zavest zasidral predvsem kot pionir slovenske jazz scene in postal ikona filmske glasbe ter eden osrednjih ustvarjalcev šansona.
Več o njegovem delu si preberite na naši spletni strani Momus - Monumenta musica Slovenica.
Foto: Bojan Adamič na sprejemu pri Josipu Brozu - Titu (iz arhiva zapuščine Bojana Adamiča; www.bojanadamic.si)
Obstaja nekaj urbanih legend o tem, kako se je Adamič boril za uveljavitev modernega jazza v rajnki Jugoslaviji, kjer je bil v povojnih letih zaradi svojega 'imperialističnega' porekla v precejšnji nemilosti. Kot bivši partizan je imel možnost lobiranja celo pri samem maršalu Titu. V svojih spominih je popisal, kako ga je ogovoril nekoč na Silvestrovo: »'Tovariš maršal, vsi, ki v Jugoslaviji igramo jazz, vas imamo zelo radi in bi vam želel v njihovem in svojem imenu voščiti srečno novo leto.' 'Tudi jaz imam rad jazz, toda ne tistega divjaškega,' je odvrnil Tito. 'Tovariš predsednik, oprostite, mislim, da vas nisem dobro razumel. Nimate radi revolucionarnega, modernega jazza, ampak stari, mirni jazz?' Naredil se je, kot da me ni slišal. Kajti res me je zanimalo, kako da revolucionar, kakršen je bil, nima rad moderne glasbe, ki je v bistvu revolucionarna?«
(vir: www.bojan-adamic.si)
Kot že zapisano, je tokratna poslušalnica zastavljena na nekoliko drugačen način, saj so vse spodaj nanizane skladbe nastale izpod peresa današnjega protagonista.
Valter brani Sarajevo
Adamič je napisal ogromno filmske glasbe za nekdanjo jugoslovansko filmsko produkcijo, ki je postala obče znana - le kdo ne pozna melodij iz filmov, kot so Partizanska eskadrilja, Vesna, Ples v dežju, Kekčeve ukane itd. Med najbolj prepoznavnimi v širnem svetu pa je gotovo uvodna glasbena tema iz filma Valter brani Sarajevo, saj je ta postal izjemno priljubljen v mnogih državah Vzhodnega bloka, in še posebej na Kitajskem, kjer velja za enega najbolj predvajanih tujih filmov.
Tra ta ta, zdaj igra naša muzika
Bojan Adamič velja tudi za enega izmed najbolj priljubljenih domačih skladateljev za godbenike, ki jih je v Sloveniji celo čez deset tisoč. Njegova nekoliko šaljiva skladba Tra ta ta pa velja za tako rekoč obvezni del repertoarja!
Čez tri gore
Pisal je tudi resno glasbo, skladanja pa se je učil pri Slavku Ostercu. Tokrat predstavljamo suito Čez tri gore, čez tri vode, nastalo na osnovi slovenske ljudske pesmi.
Ko boš prišla na Bled
Z veseljem je ustvarjal tudi v popularnoglasbenem miljeju in tako prispeval v zakladnico slovenske popevke kar nekaj zimzelenčkov, kot so Breskvice, Iščemo očka, Pilula za srečo, Moj zlati sin, Zeleno sonce, Prelepa si bela Ljubljana in seveda Ko boš prišla na Bled.
Rastemo
Bojanova velika ljubezen je bil šanson, saj je bil celo med pobudniki Festivala jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini. Bil je tudi učitelj in mentor ali vsaj svetovalec in prijatelj nekaterim uveljavljajočim se zvezdam te scene, na primer Meri Avsenak in Viti Mavrič. Gotovo pa si prav posebno mesto v spominu ljubiteljev domačega šansona zasluži njegovo razvpito sodelovanje z mladim in do takrat še neuveljavljenim Markom Brecljem. Adamič je čudovito aranžiral Brecljeve pesmi, ga spravil na nekatere vidnejše festivale bivše države (Mladinski festival Subotica z Duša in jaz, Opatijski festival z Rastemo) ter tako predstavil širokim množicam. Kot rezultat njunega sodelovanja ostaja kultni album Cocktail iz leta 1974.
Balada o Vražjem bendu
Adamič je ustvaril tudi obilico avtorskih šansonov in nekateri izmed njih so ostali zabeleženi na albumu Odstranili bomo iz leta 1994. Eden bolj znanih s tega albuma je Balada o Vražjem bendu, za katerega je besedilo prispeval Ervin Fritz in ga je v originalu zapela Meri Avsenak. Šanson je leta 2005 doživel predelavo v interpretaciji Janeza Bončine - Benča in Orkestra J. Doblekarja na plošči Janezz. Da pa je pesem še kako živa priča permutacija tega evergrina v predelavi skupine Same babe, ki je zanj letos celo posnela pripadajoči videospot.
P.S.: Naj opozorimo še, da je ob 100. obletnici rojstva, leta 2012, v Mariboru potekal simpozij o Bojanu Adamiču. Istega leta mu je mednarodni festival šansona La vie en rose namenil tematski večer s sveže zvenečimi predelavami njegovih popevk in šansonov, ZKP RTV Slovenija pa je izdala CD kompilacijo Mojster za vse čase.
Povezano
