04.11.2026
Jure Karas je letošnji Ježkov nagrajenec
Glasbenik, scenarist, dramatik in režiser Jure Karas je letošnji prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo RTV Slovenija podeljuje za izjemne dosežke na področju žlahtnega humorja in satire. Nagrado so mu podelili 3. novembra v Festivalni dvorani Bled na slavnostnem koncertu ob 60-letnici radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Glasba, gledališče in satira v ustvarjanju Jureta Karasa
Nagrada Franeta Milčinskega - Ježka oziroma Ježkova nagrada je priznanje RTV Slovenija, ki ga podeljujejo od leta 1989. Žirija, ki ji je predsedovala Ana Duša, je poudarila, da Jure Karas že več kot dve desetletji nadaljuje ustvarjalno izročilo Franeta Milčinskega - Ježka. Izpostavila je njegovo pozorno obravnavo različnih jezikovnih registrov – od pogovornega do političnega, birokratskega, medijskega in oglaševalskega – ter satiro, s katero razkriva protislovja sodobnega sveta.
Karas je širšo prepoznavnost dosegel leta 2001 kot polovica glasbeno-humorističnega tandema Slon in Sadež, v katerem ustvarja z Igorjem Bračičem. Zasedba je znana po satiričnih pesmih, glasbenih parodijah in družbenokritičnih besedilih. Karasovo ustvarjanje sega tudi v gledališče. Njegova satirična komedija Realisti, nastala v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, je bila nagrajena na Dnevih komedije v Celju ter na festivalih v Zagrebu in Umagu.
Sodeloval je pri različnih televizijskih oddajah, med drugim pri Kaj dogaja?, Štafeti mladosti, V petek zvečer in Bobu leta. Ustvarja tudi za mlajše občinstvo, piše literarna besedila in scenarije za animirane ter igrane filme.
Šest desetletij oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Radijska oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je bila prvič predvajana 21. oktobra 1966. Nastala je na pobudo Valensa Voduška, Zmage Kumer, Julijana Strajnarja in Uroša Kreka, ki so sodelovali tudi z Glasbenonarodopisnim inštitutom.
Oddaja že šest desetletij dokumentira in predstavlja ljudsko glasbo ter ustno izročilo slovenskega prostora. Pomemben del njenega gradiva so terenski posnetki in zvočni arhiv, ki omogočajo raziskovanje, ohranjanje in ponovno oživljanje glasbene dediščine. Arhivsko gradivo je obenem izhodišče za nove interpretacije ljudske glasbe in njeno vključevanje v sodobno ustvarjanje.
Zemlja in sol: zvočni arhiv kot izhodišče za novo skladbo
Ob jubileju oddaje je skladatelj Kristijan Krajnčan pripravil suito Zemlja in sol, v kateri je izhajal iz zgodovinskih terenskih posnetkov radijskega arhiva. Arhivsko gradivo je uporabil kot izhodišče za novo skladbo, ki ljudske glasbene vire povezuje s sodobnim skladateljskim pristopom, orkestracijo in elektroniko.
Suito so izvedli Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj, solistično je nastopila violončelistka Maruša Turjak Bogataj, sodelovale pa so tudi zasedbe Beročka, Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Maroltovski godci iz Akademske folklorne skupine France Marolt in Rezjanab sasiedi. Nastopila sta tudi Nika Prusnik in bratje Poljanec, za zvočne module in elektroniko v živo pa je poskrbel Andrej Kobal.














