Kantavtorske kvante: Skoz zvočni zid s Petrom Andrejem

Kot v spremni besedi ugotavlja Bojan Sedmak, tudi sam pesnik in eden bolj enigmatičnih slovenskih kantavtorjev, je o ustavrjanju Petra Andreja težko povedati kaj, kar niso že mnogi cenjeni pesniki, glasbenki in kritiki. Gotovo gre za enega najbolj zanimivih samospevcev med trenutno aktivnimi slovenskimi kantavtorji, s sebi lastno in prepoznavno estetiko. V njegovi prvi samostojni zbirki poezije (če odštejemo knjigo Rêge ali žabje frke, ki pa je bila vendarle prvenstveno namnjena otrokom) je tako moč brati kar nekaj tekstov, ki smo jih do sedaj poznali le iz njegovih plošč - omenimo morda le nekaj bolj prepoznavnih: Dežujva, Balada o Francu Rihtariču, Svetloba avgusta, Sok oranževca, Gosposka, mater si ozka ... Poleg uglasbljenih tekstov pa knjiga Skoz zvočni zid prinaša še obilico do sedaj nepoznane poezije, ki bodisi na svoje melodije še čaka, bodisi pa ji do bratenja z glasbo pravzaprav niti ni. Vsekakor dragocen kamenček v mozaiku kreativne domače kantavtorske scene.