Kdo je tu marsovec?

Odpisani vračajo udarec. S province. Štiri leta po povratniškem Šah matu (2014) so izstrelili nov, četrti projektil in zabili žebljico na glavico. Zvesti sami sebi, ga žagajo, drvijo, kričijo in ostajajo neomajni, kot se za klene Prleke spodobi. V dvajsetih minutah nas zgazijo in obdelajo z vseh plati. Po prvih in edinih šestih komadih si rečeš: Še!

Odpisani ne odkrivajo tople vode, ne eksperimentirajo, ne raziskujejo novih obzorij. Oklepajo se dobre stare hard core šole ter kot oklepnik drobijo vse pred seboj. Vse ostalo pride samo od sebe. Če je bil Šah mat postvstajniški produkt, je Prva vrsta hedonistični bunt proti dehumanizaciji in moralni sprevrženosti.

Za probojnost mini-albuma Prva vrsta je še kako odgovoren Tue Madsen, ki ni le cenjen in preverjen danski producent, temveč zadnja leta tudi sodelavec Sick Of It All, enega nosilnih bendov hard core struje, ki ji pripadajo Odpisani. Njegova prisotnost ni simbolična, ni še ena referenčna vaba. Njegov doprinos je otipljiv od začetka do konca plošče. Prekleto dobro je artikuliral našpičenost benda in izpilil frontalni nastop v zvočno prečiščen in pregneten monolit kvarteta, ki nastopa kot gang. Neposredno. Vsi za enega, eden za vse. Madsen je skupaj z bendom delal na pasusih, drvežu pridodal finese in aranžmaje razgibal z bolj rockovskimi podtoni, skozi katere povleče s časa na čas skandinavski veter. Daleč od tega, da bi Odpisanim odgriznil prepoznavnost ali načel njihovo suverenost. Zavzetemu in napadalnemu HC žaru benda je razširil diapazon, zgostil njegovo neomajnost in pokončnost deročih in rušilnih komadov Odpisanih. Iztrgal jih je iz ujetosti v regionalne verige in katapultiral v širno orbito.

Odpisani ne odkrivajo tople vode, ne eksperimentirajo, ne raziskujejo novih obzorij. Oklepajo se dobre stare hard core šole ter kot oklepnik drobijo vse pred seboj. Vse ostalo pride samo od sebe. Če je bil Šah mat postvstajniški produkt, je Prva vrsta hedonistični bunt proti dehumanizaciji in moralni sprevrženosti. Obenem pa slavi življenje, prijateljstvo in nenazadnje razvrat, je iz mesa in krvi. V mastni prleški govorici bruha srdita sporočila, udriha po človeštvu in razgalja lokalizme.

Odpisani nikoli niso skrivali svoje pripadnosti, njihova ulica je njihov kraj. So eden ključnih motorjev v Prlekiji. Ne pozabimo, da stojijo za organizacijo festivala Petroleum Beat in za Grossmannom. Tako kot bodo do konca zvesti hard coru, bodo do zadnjih dni prleško surovi. Prav ta lokalni pridih dolije njihovi izraznosti pristno ostrino, ki jo mora imeti vsak tovrstni bend. Odpisani se tega dobro zavedajo, drugače ne bi posodobili in nanovo posneli himne Lotmerk Underground ter z njo zaključili ta mini-album, s katerim so strumno zakorakali v prvo vrsto prvokategornikov svoje klase. Zdi se, da je plošča Prva stvar šele začetek plodovitega prijateljevanja Odpisanih s Tuejem Madsonom, da bo to pregneteno testo še vzhajalo in da to ni njihova prva in zadnja skupna stvaritev.