22.10.2021

Portret nove glasbene generacije: Talita Sofija Komelj

Danes predstavljamo mlado pevko Talito Sofijo Komelj.

Tanja Benedik

Talita Sofija Komelj
Foto: Jan Nebec

Sopranistka Talita Sofija Komelj je študentka solopetja pri profesorici Pii Brodnik na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Javnosti se je doslej predstavila na številnih koncertih – s samostojnim recitalom na ljubljanskem Magistratu in z nastopi na koncertnih ciklih Noči v stari Ljubljani, na koncertu Pevski obeti in pričakovanja v Križankah ter na proslavah v organizaciji MOL na Ljubljanskem gradu. Odpela je tudi že nekaj solističnih vlog (Vrabček v otroški operi Brundibar, Mama v krstni izvedbi semi-opere Všeč si mi, Kneginja v šolski produkciji Rusalke). Redno se udeležuje pevskih tekmovanj, na katerih je dosegla že več visokih uvrstitev: 1. mesto na mednarodnem pevskem tekmovanju Iuventus Canti na Slovaškem, 1. nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju Lav Mirski v Osijeku, 2. nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju Ferruccio Tagliavini v Deutschlandsbergu, 3. nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru, zlato priznanje na Temsig-u 2019 … Nastopila je z orkestri RTV Slovenija, SNG Maribor in s Simfoničnim orkestrom KGBL. Od leta 2016 prejema štipendijo MOL za nadarjene dijake in študente. Podprla jo je tudi Ustanova Klasika. Pevsko znanje redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih solopetja. 

Talita: »Mlada "glasbenica" - s to oznako se sploh ne identificiram, ker preveč asociira na nekoga, ki sedi za klavirjem in z metronomom v nedogled preigrava lestvice. Pevka - to je že boljše. Vendar sem najprej Talita. Moj glas je del mene, Talita je moj inštrument. Pevec potrebuje leta in leta, da ga izdela, da izdela samega sebe in svoj inštrument.
Glas je poosebljen medij, skozi katerega teče glasba. 
Petje sem se začela učiti zelo zgodaj, pri 9-ih letih, za kar je zaslužna moja čudovita profesorica Pia Brodnik, pri kateri še zmeraj študiram. Vedno ji bom neskončno hvaležna, vse moje znanje je njeno delo. 
Inspiracijo črpam iz zelo bizarnih virov. Bolj je bizarno, bolj me inspirira. Od nekdaj me privlačijo močne, trmaste osebnosti, ki so nepopustljive, kot sem tudi sama.
Moji vzorniki so Richard Wagner, Mala morska deklica, valkire, Saloma, Jack Sparrow, mnogi fitness influencerji s svojimi dodelanimi mentalitetami in moja mama, najčudovitejša oseba na svetu. 
Med študijem velikokrat opažam, kako se inštrumentaliste vedno jemlje bolj resno od pevcev, saj pevci ne moremo vaditi 10 ur, kot npr. pianisti, ker bi si zagotovo uničili glas. Pa tudi zato, ker malo izstopamo osebnostno, smo bolj samosvoji, bolj ekstrovertirani in glasni, izpade, kot da "samo pojemo", medtem ko se drugi trudijo na vse pretege. Vendar bi rada opozorila, da temu nikakor ni tako. Biti pevec je velika naloga, veliko poslanstvo, s publiko se povežemo najbolj, kot je z odra to sploh mogoče. 
Napori pa so dejansko primerljivi naporom atletov, velikokrat se mi je zdelo, da me bo intenziteta kar sesula. Vendar, ko uspeš resnično vzpostaviti pretok energije skozi telo, ki je nujen, da glas "steče", doživiš enega najbolj božanskih, ekstatičnih občutkov na Svetu.
Odkar živim, na Svet gledam kot na oder. Vedno sem čutila, da s petjem lahko najbolj učinkovito izražam zgodbo, ki jo živim, včasih si predstavljam, da sem bonboniera in moj glas čokoladice, ki jih kot božična vila podarjam ljudem. Zato pojem. Preprosto mi je tako od zmeraj govorila moja intuicija. 
Eden izmed projektov, ki me čakajo v letošnjem letu, je tudi študentska produkcija Händlove opere Agrippina v Cankarjevem domu, v kateri bom nastopila v vlogi rimske lepotice Poppeje. Vse osebe iz te opere so zgodovinske, kar je še dodatno zanimivo, fascinantno je brati, kakšne so bile njihove usode, na kakšen način so umrle, katera kruta dejanja so storile... Popejina lepota na vseh upodobitvah me je še dodatno navdušila, počaščena sem, da mi je dano upodobiti ravno njo in komaj čakam, da jo oživim na odru. Hvaležna sem za to priložnost.
«