Portret nove glasbene generacije: Davorin Mori

Davorin Mori je prvič opozoril nase leta 2016 z nastopom na otvoritvenem festivalu Solnjegraških poletnih iger, ko je dirigiral mašo Karena Asatriana Prayer Wheel. Posnetek koncerta je izšel leto kasneje pri Universal Austria. Leta 2018 je v duhu in ideji Arnolda Schönberga iz leta 1918, ki je takrat na Dunaju ustanovil Društvo za glasbene privatne koncerte ustanovil orkester Camerata Sinfonica Austria, s katerim izvaja velika simfonična dela Mahlerja, Dvořáka in drugih skladateljev v manjši komorni zasedbi. Orkester je nastopil že na večjih festivalih v Avstriji kot so Klassik im Burghof, St. Pauler Kultursommer. Leta 2019 je bil asistent Thomasa Langa v Dunajski državni operi. Septembra 2021 bo na festivalu »Oper im Kulturglashaus« v Avstriji kot umetniški vodja in dirigent vodil Opereto Vesela Vdova Franza Lehárja.
Klavir in dirigiranje je študiral na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu pri Alexeju Kornienku, ter klavir na Univerzi Mozarteum na Solnograškem v razredu Claudiusa Tanskega. Trenutno je študent dirigiranja na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu dr. Johannesa Wildnerja. Kot dirigent ali solist je nastopil med drugim z Kijevskim simfoničnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom KONSE, orkestrom Slovenske filharmonije, Sinfonieto Klagenfurt, Komornim orkestrom Gleisdorf, ter leta 2018 nastopil s Tonkünstlerorchester Niederösterreich v veliki dvorani Glasbenega združenja na Dunaju. V času študija je prejel več nagrad na državnih in mednarodnih pianističnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji in Srbiji. Med drugim je prejemnik diplome dr. Roman Klasinc za umetniške dosežke, ki jo podeljuje Konservatorij za glasbo in balet v Mariboru. Z različnimi komornimi skupinami je nastopil v Italiji, Sloveniji, na Madžarskem, v Srbiji, Avstriji, Nemčiji, Belgiji in na Kitajskem, kjer je nastopil na festivalih kot so Festspielerröffnung der Salzburger Festspiele, Carintischer Sommer, International Arts Festival Shanghai, Imagine Festival Antwerpen, St. Pauler Kultursommer, Klassik in Klagenfurt, Proms on Stage: young artists Linz, Festival Ljubljana in Janus Festival.
Kot pianist večkrat spremlja avstrijsko komorno pevko Bernardo Fink. Je tudi član slovenske komorne skupine za moderno glasbo »Ensemble Janus Atelier« pod vodstvom skladatelja Matije Krečiča.

Davorin Mori: »Vsak posameznik ima na svoji življenjski poti trenutke, kateri zavedno posežejo v njegovo osebnost in mu postavijo nove življenjske smernice, katerih se morda v tistem trenutku še ne zaveda. Že kot dijaka Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru me zvok in barva klavirja, ki je bil moj glasbeni spremljevalec od 8. leta starosti, nista  popolnoma zadovoljevala. Hotel sem nekaj drugega, še nekaj bolj čarobnega. Kot dirigent stati pred orkestrom in iz njega izvleči točno to, kar vidiš in slišiš v svoji predstavi - to je bilo tisto, kar me navduševalo.
Zato je bila tudi moja izbira kraja študija po srednji šoli za nekatere zelo presenetljiva. Hotel sem v Celovec iz enega razloga. To je bil moj profesor, Maestro Alexei Kornienko. Ruski pianist, nagrajenec prvega Rachmaninovega tekmovanja v Moskvi in hkrati odličen dirigent.
Že čisto na začetku študija sem mu povedal, da hočem postati dirigent. Nakar me je debelo pogledal in mi povedal stavek, ki me je spremljal in gnal vrsto let: »Najprej se nauči dirigirati svojim desetim prstom, potem šele pride na vrsto orkester«. S tem je bila moja pot zasidrana za naslednjih 7 let. Najprej sem zaključil študij klavirja v Celovcu, nato še na Mozarteumu v Salzburgu. Klavirska literatura je iz mene naredila glasbenika, umetnika in mi hkrati odprla pot na koncertne odre, kjer sem lahko izkusil igranja v velikih dvoranah kot solist ali komorni glasbenik. Seveda je klavir še danes moj največji prijatelj, čeprav se ne vidiva ravno vsak dan. A z dobrimi prijatelji lahko, kot vemo, tudi po daljšem času nadaljuješ pogovor točno tam kjer si ga končal.
Po končanem študiju klavirja pa je končno prišlo na vrsti dirigiranje. Sprejet sem bil na Univerzo za upodabljajočo umetnost na Dunaju v razred prof. Dr. Johannesa Wildnerja. Tako se je vse začelo. Začetki so bili vse prej kot lahki, ker dirigent tudi potrebuje svoj inštrument - orkester, ki pa ga ni tako enostavno dobiti. Nabirati izkušnje, preizkušati različne stvari. Včasih gre vse narobe, spet drugič ti kaj uspe. Meni se je v prvem poskusu, iskreno povedano, že kar nekaj posrečilo. Bil sem finalist tekmovanja „Malta International Conducting Competition“, ki bi moralo biti izvedeno že januarja v malteški Valletti z tamkajšnjo filharmonijo, vendar je bilo zaradi slabe epidemiloške slike prestavljeno na marec v Kijev. Tamkajšnja akademija za glasbo P.I.Čajkovski je ponudila prostor za izvedbo tekmovanja, ki je bilo sestavljeno iz štirih etap. Tekmovanje je od prve etape naprej spremljal odličen Kijevski simfonični orkester. Na tekmovanje je bilo povabljenih 24 tekmovalcev iz Italije, Poljske, Nemčije, Ukrajine, Francije, Finske, Avstrije, Švice, Belgije, ZDA, J. Koreje in Kitajske. V progam tekmovanja so bile vključene uverture Mendelssohna, Verdija, Beethovna, Webra, kot tudi simfonije Mozarta, Dvoraka, Čajkovskega, Brahmsa in Šoštakoviča. Obvezna skladba je bila tudi kompozicija malteškega skladatelja Rubina Zahre. Žirijo so sestavljali nizomzemski dirigent Vincent de Kort, pianist in dirigent Stefan Zikoudis, ter prof. Viktor Zdorenko, vodja oddelka za dirigiranje na Akademiji v Kijevu.
Biti udeleženec takšnega tekmovanja, kjer iz dneva v dan pripravljaš drug program, vsak dan dirigiraš vrhunskemu orkestru, je bila zame neverjetna izkušnja. Poleg tega spoznaš odlične glasbenike, zdaj prijatelje, od katerih se lahko vedno ogromno naučiš. V umetniškem svetu so prijatelji po vsem svetu res zlata vredni. In to je tudi tisto, kar je najbolj pomembno - glasba združuje.«