Slogovna raznolikost in nezanemarljiva izvirnost

Pri založbi Janus Atelier je pred kratkim izšla spletna izdaja albuma z naslovom Nižje ne gre – Glasba slovenskih skladateljev za kontrabas. Na njej se z redko slišanim oziroma skoraj povsem svežim repertoarjem predstavi izvrstni slovenski kontrabasist mlajše generacije, Miha Firšt, ki prihaja iz znane glasbene družine, v kateri prevladujejo godalci in skladatelji. Pripada generaciji slovenskih glasbenikov, med katerimi najdemo nekatere izmed najbolj kreativnih in radovednih ustvarjalcev, pripravljenih prehoditi neprehojene poti. Zdi se, kot da je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo ustvarjalnost, ki se giblje okrog njega, zgostila v zgoščenko. Firštov enkratni temperament in prepoznavni smisel za humor razberemo že iz naslova albuma, poleg tega pa tudi iz pojasnila, skoraj obljube, da »to ni album kontrabasista, to je album dobre glasbe«. A bistvo ostaja ujeto v samem zvoku – v izrazito povednih, tehnično in estetsko dovršenih interpretacijah del sodobnih slovenskih ustvarjalcev, ki so glasbilu, redko postavljenemu v solistično vlogo, zaupali zahtevno nalogo. Da si kontrabas zasluži več pozornosti tako ustvarjalcev kot izvajalcev in nenazadnje poslušalcev, je Miha Firšt dokazal s svojim pogumnim, navdihnjenim pristopom ter intimnim poznavanjem tega šarmantnega glasbila in vseh njegovih pestrih, a pogosto spregledanih izraznih zmožnosti.

Pred nami je spored sedmih skladb, in sicer petih solističnih ter dveh, v katerih je kontrabas postavljen v komorni dialog. Miha Firšt in pianist Davorin Mori na začetku izvedeta skladbo Nebo je črno, Zemlja je modra Matije Krečiča, spored pa skleneta Preludij in Tango za dva kontrabasistovega brata Leona Firšta, v katerem se mu pridruži violinist Matej Haas. Vmesni čas je posvečen zvenu kontrabasa, občasno pa tudi zvoku glasilk in ustnic kontrabasista, ki ponekod, seveda po navodilih skladatelja, svoj lastni glas in žvižganje prepleta z muziciranjem na kontrabasu.

Čeprav niso vse skladbe zlahka dostopne in s svojo estetiko ali retoriko verjetno ne bodo nagovorile vsakogar, pa vsekakor očarata njihova slogovna raznolikost in nezanemarljiva izvirnost. Vsak izmed zastopanih ustvarjalcev – kitarist, pedagog in skladatelj Nejc Kuhar, violinist, dirigent in skladatelj ter solistov oče Nenad Firšt, skladatelj in dirigent Iztok Kocen ter eden vodilnih ustvarjalcev inštrumentalne glasbe na Slovenskem v minulem stoletju, Ivo Petrić – so k velikemu votlemu, kar temačnemu glasbilu pristopili vsak na svoj način, a vendar vsi z zaupanjem, toplino in navdušenjem. Tako so ustvarili repertoar, ki bi moral vzradostiti vsakega kontrabasista, poleg tega da ponuja veliko zanimivega, navdihujočega in svežega tudi za povprečnega ljubitelja sodobne klasične glasbe.

Posebno težo daje izdaji spremna beseda, v katero je Miha Firšt spretno ujel bistvo koncepta predstavljenega sporeda. Njegova jedrnata pojasnila so tako informativna kot tudi ilustrativna, poslušalcu orišejo tako okoliščine nastanka posameznega dela kot koncept in ustvarjalno maksimo, ki ji je sledil vsak posamezni skladatelj, zajet na tej izdaji. A bistvo ostaja ujeto v samem zvoku – v izrazito povednih, tehnično in estetsko dovršenih interpretacijah del sodobnih slovenskih ustvarjalcev, ki so glasbilu, redko postavljenemu v solistično vlogo, zaupali zahtevno nalogo. Da si kontrabas zasluži več pozornosti tako ustvarjalcev kot izvajalcev in nenazadnje poslušalcev, je Miha Firšt dokazal s svojim pogumnim, navdihnjenim pristopom ter intimnim poznavanjem tega šarmantnega glasbila in vseh njegovih pestrih, a pogosto spregledanih izraznih zmožnosti. 

Album nam je Firšt postregel na svoji spletni strani https://mihafirst.eu/nizje-ne-gre/, kjer mu lahko prisluhnemo kadarkoli.