Živahno popoldne s slovenskimi skladatelji v Slovenski filharmoniji

Društvo slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija in Glasbena mladina Slovenije so organizirali popoldanski izobraževalni koncert Slovenski skladatelji mladim, ki na njim ustrezen način mlade seznanja s sodobno klasično glasbo. Moderator Juš Milčinski je znal pritegniti njihovo pozornost in jim na komunikativen način predstaviti skladbe in osnovne glasbene pojme za boljše razumevanje del. Na koncertu so člani Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Davorina Morija predstavili skladbe Igorja Dekleve, Marka Mihevca Munija, Nenada Firšta in Matica Romiha, ki so po koncertu skozi pogovor vzpostavili pristen stik z mladimi poslušalci. Glasbeno popoldne s slovenskimi skladatelji je doživelo dovršeno izvedbo, ki je upravičila sloves Orkestra Slovenske filharmonije in predvsem tudi solista Zorana Miteva. Po njihovi zaslugi so se mladi na prvovrsten način seznanili s sodobno slovensko glasbeno ustvarjalnostjo, kar je odlična izobraževalna gesta.

Najprej smo slišali delo Ta pustava balada Igorja Dekleve, ki je navdih dobil v Reziji. V njem imajo posebno mesto trije trobilci (pozavna in trobenti na balkonu dvorane), ki izvajajo rezijansko ljudsko melodijo. Nanjo se odzove orkester, ki nastopi izmenično, v nadaljevanju pa ob pizzicato spremljavi preostalih godal zaslišimo melodijo v violinah, ki spominja na ljudsko pesem. V določenem trenutku pričnejo člani orkestra trkati z nogo ob tla, k čemur dirigent povabi tudi poslušalce. Šegavi način izvajanja se mahoma prekine z novim vstopom trobilcev, nato se orkester v klenem ljudskem razpoloženju prisrčno poslovi. Domiselno barvita razporeditev vlog in pisana zvočna podoba dajeta skladbi poseben značaj.

Vrhunski fagotist Zoran Mitev je imel vlogo solista v Koncertu za fagot in orkester Marka Mihevca Munija in je med drugim izvajal izvirno tehniko, ki jo je izumil skladatelj in jo poimenoval mandolina. Orkestrski melos 7-taktnega načina je razburljivo razpletal melodijo, razporejeno po orkestru z izstopajočo vlogo solista. Po uvodnem balkansko obarvanem delu sledi bolj umirjena pasaža, ki je bolj klasična, dokler se spet ne prelevi v prvotno razpoloženje, ki je zdaj karikirano in svetlejše. Drugi stavek prežema melanholičnost. Fagot vzpostavi razburkan dialog z orkestrom in njegova vloga dobi rapsodičen nadih, nato dramatični vzgib ponovno angažira celotni orkester, tokrat z vidnejšo vlogo tolkal. Tretji stavek se virtuozno vrtinči v melodiji solista, ki se lovi z orkestrom v dinamičnem poletu.

Zapik Nenada Firšta se prične z energičnim vzponom, ki se spremeni v barvit dialog med glasbili in se razvija v zanimiv razplet, v katerega posežejo trobila in tolkala. Orkester se odzove s podaljšanjem napetosti, potem pa se umiri v bolj ubrani melodiki, v kateri izstopajo enkrat pihalci, drugič godala s preostalimi glasbili. Disonančno obarvana melodija vzbuja radovednost in hkrati navdaja z liričnim razpoloženjem, ki ga preseže pizzicato godal do naslednjega zapleta in nenadnega zaključka. Skladba nas prevzame z izvirno zvočno podobo in ritmom in po skladateljivih besedah ideja za ritmični motiv, ki se pojavi v skladbi in spominja na izgovorjavo besede zapik, izhaja iz pesmi Alojza Ihana. 

Matic Romih spada med skladatelje mlajše generacije, vendar ima za seboj že zelo uspešno pot. Njegova skladba Blue Echoes je nekakšna vez med sodobno klasično glasbo in ritmičnimi elementi bluesa in jazza. Izjemno dinamična in večplastna skladba nas posrka vase že z barvitim začetkom, ki se spusti v razgibano dogajanje med inštrumenti, v katerem se iskrijo njihove barve. Razpoloženje skladbe niha med jazzovskimi primesmi in bolj klasičnim stavom, katerega nenehno razbija, zaznamo pa tudi anekdotične zvoke, ki skupaj z vzkliki naslova nastopajočih zelo pritegnejo. V širokem naboru glasbenih idej prepoznamo samega skladatelja, ki je magistrski študij dokončal pri profesorju Vitu Žuraju.

Glasbeno popoldne s slovenskimi skladatelji je doživelo dovršeno izvedbo, ki je upravičila sloves Orkestra Slovenske filharmonije in predvsem tudi solista Zorana Miteva. Po njihovi zaslugi so se mladi na prvovrsten način seznanili s sodobno slovensko glasbeno ustvarjalnostjo, kar je odlična izobraževalna gesta. Pozitivno nas je presenetil pogovor s skladatelji po koncertu, saj so mladi z zanimanjem sledili tako glasbi kot sijajnim predstavitvam moderatorja in se na slišano odzivali še sami s svojimi vprašanji. Očitno je dogodek postregel s formulo za uspešni pedagoški pristop, kar pozdravljamo. Naj bodo koncerti Slovenski skladatelji mladim v navdih novim generacijam.