02.05.2026

Nove zgodbe, stari obrazi

Solistični improvizacijski vložki veljajo za pomembnejši del avtorskega podpisa Aleša Rendla, člana Big Banda RTV Slovenija, ki je po trinajstih letih v družbi kolegov iz matične zasedbe vnovič predstavil avtorsko glasbo.

Nina Novak

Aleš Rendla in Big Band TV Slovenija
Foto: © Zlatko Silič

Aleš Rendla, dolgoletni član Big Banda RTV Slovenija, je po trinajstih letih v družbi kolegov iz matične zasedbe vnovič predstavil avtorsko glasbo, tokrat na odru SiTi Teatra. Koncert, naslovljen Nove zgodbe, stari obrazi, ki bi moral biti izveden marca, a je bil zaradi bolezni nekaterih gostov prestavljen na zadnji aprilski petek, je naznanil sveže aranžmaje tako že znanih kot tudi novih kompozicij. V obeh primerih je šlo v prvi vrsti za poklon tistim, ki jih ni več med nami (nekdanjim članom nacionalnega jazzovskega orkestra) ali pa so avtorja v desetletjih soustvarjanja slovenske jazzovske scene pomembno spodbujali, podpirali in navdihovali. To so glasbeniki, s katerimi je bobnar, komponist in aranžer muziciral v zgodnejšem obdobju svojega delovanja, med drugim Bogo Pečnikar, Bratko Bibič, Nino de Gleria, Igor Leonardi ter Milko Lazar. Slednji je bil osrednji gost in je po naključju prav na dan koncerta obeleževal dvajset let, odkar je kot član še zadnjič zaigral z Big Bandom RTV Slovenija, takrat v vlogi saksofonista, tokrat pianista. Ne glede na izpostavljanje posameznih solistov je bila pihalno-trobilna sekcija nemalokrat docela izkoriščena. Kompozicije so bile slogovno zelo raznovrstne. V eno od njih so povedle večglasne pozavne, s čimer je vodja projekta dobil priložnost, da nam razkaže svojo izvirno avtorsko širino in aranžersko znanje. Pri slednjem mu je bilo v pomoč dirigentsko vodstvo.

Aleš Rendla in Milko Lazar sta se spoznala leta 1984 v Gradcu in kmalu postala del skupine Quatebriga. Na koncertu sta v spomin na to kreativno obdobje samostojno izvedla eno od kompozicij in z njo večer razdelila na dva dela. Lazar, ki se je poslužil različnih tehnik igranja, je sprva nastopil solistično, Rendla pa se mu je pridružil šele v nadaljevanju z minimalističnimi vložki, s katerimi je poskrbel za atmosferičnost in čustveno noto. S tem je Lazar dobil več prostora za razvoj melodičnosti, na splošno pa je s svojim prispevkom celotni večer dragoceno povzdignil na visoko umetniško raven ter tako na neki način do zadnjega tona ostajal osrednji pripovedovalec.

Večino aranžmajev je prispeval Rendla sam. V jedru repertoarja so bile skladbe, na tak ali drugačen način povezane z Big Bandom RTV Slovenija, z delovanjem v skupinah Begnagrad in Quatebriga ter sodelovanjem z večino pomembnejših slovenskih jazzovskih glasbenikov nekoliko starejše generacije in pa tudi s samostojnima projektoma Zgodbe in Sanjarije. Za to, da se ne bi ves čas ozirali le v preteklost, so poskrbeli inštrumentalni gostje pretežno mlajše generacije, med njimi Aljaž Rendla na klarinetu, Erik Čebokli na bas kitari, Maj Kavšek na trobenti ter Maja Povše na marimbi in vibrafonu. Medtem ko so prvim trem pripadli solistični vložki – najbolj se je izkazal Čebokli, čigar basovske linije so pomembno soustvarjale zvočno kuliso dogodka –, pa je bila naloga Maje Povše, da s krajšimi pasažami ključno obarva nekatere kompozicije. Sočasno so s solističnimi improvizacijskimi vložki, ki veljajo za pomembnejši del avtorskega podpisa Rendle, saj ta soliste postavlja v središče, v tem večeru poleg že omenjenega gosta Lazarja izstopali Primož Fleischman s prepoznavno zvočno podobo na sopranskem saksofonu, s katerim se je izpovedal v dveh solih (eden od njiju je deloval kot skladba znotraj skladbe), saksofonist Adam Klemm z enako izraznim pripovednim tokom, saksofonist Aleš Suša, ki se je zlil z energijo Afriških sanj, in odličen Rok Felicijan na klarinetu.

Ne glede na izpostavljanje posameznih solistov je bila pihalno-trobilna sekcija nemalokrat docela izkoriščena. Kompozicije so bile slogovno zelo raznovrstne. V eno od njih so povedle večglasne pozavne, s čimer je vodja projekta dobil priložnost, da nam razkaže svojo izvirno avtorsko širino in aranžersko znanje. Pri slednjem mu je bilo v pomoč dirigentsko vodstvo Matjaža Mikuletiča, umetniškega vodje Big Banda RTV Slovenija, s katerim sta v teatru, ki redno v posluh ponuja raznolike koncertne večere, s šestim dogodkom aktualne koncertne sezone na temelju programske zaokroženosti to še kako suvereno sklenila.