Veselo prazničnim dnem naproti

V ponedeljek, 2. decembra, je Kulturni dom Nova Gorica ponudil koncert iz svojega glasbenega abonmaja. Tokrat je nastopil Festivalski Orkester POA pod vodstvom dveh mladih dirigentov, Tilna Drakslerja in Mitje Dragoliča. Festivalski orkester POA je bil ustanovljen leta 2020 pod vodstvom Georga Pehlivaniana za potrebe Pehlivanian Opera Academy, ki je potekala na Bledu. Od tedaj zasedba deluje kot rezidenčni orkester Festivalne dvorane Bled, maestro Pehlivanian pa z njim nastopa tako v Sloveniji kot v tujini. V orkestru igrajo mladi glasbeniki, za katere je to enkratna priložnost za delo in nabiranje izkušenj, hkrati pa orkester promovira dela slovenskih avtorjev. Ob orkestru sta tokrat nastopila mlada slovenska vokalna solista: Talita Sofija Komelj in Lovro Korošec. Po besedah direktorice Kulturnega doma, Pavle Jarc, je bilo tokrat »malo drugače, malo manj resno in bolj pestro – v prazničnem duhu«. In res, pripravili so nenavadno raznolik spored, v katerem je vsakdo lahko našel glasbeno točko po lastnem okusu. Želja organizatorjev dogodka, da nagovori čim širše občinstvo, se je uresničila, saj je bila velika dvorana Kulturnega doma skoraj polna. Kljub temu večer ostaja v prijetnem spominu, saj je postregel z zavidljivo dovršenimi in pristno doživetimi interpretacijami pestrega repertoarja. V njih je bilo zaznati energičnost in predanost izrazito mlade zasedbe, katere muziciranje bi lahko primerjali s še ne do konca izbrušenim diamantom.

Temperamentni, prvinsko energični preplet ljudskih melodij nas je vpeljal v pestri spored. Štiri slovenske ljudske pesmi (Kresna, Zarika in Sončica, Vöra bije, sunce mi zahaja in Sv. Sintilawdič) Janija Goloba so njegova mojstrska pretopitev folklornega materiala v klasično (natančneje romantično) obliko suite za godalni orkester. Interpretacijo suite sta si razdelila dirigenta: Festivalski orkester POA je skozi prva dva stavka vodil Mitja Dragolič, skozi druga dva pa Tilen Draksler. S poenotenim pristopom sta poskrbela za to, da je orkester že v prvi točki sporeda razkazal svojo uigranost, homogeni zven in sproščeno sledenje slehernemu premiku taktirke. V ostrem, a prijetnem slogovnem kontrastu je zazvenela priljubljena Puccinijeva arija Quando me'n vo iz opere La Bohème, ki jo je z uravnanim in zaokroženim glasom, a ne vedno čisto intonacijo podala sopranistka Talita Sofija Komelj. Nato se ji je na odru pridružil izvrstni baritonist Lovro Korošec, da bi skupaj v lahkotnem dialogu podala Adamičevo uspešnico Ko boš prišla na Bled. Izvedbo Golobove priredbe je vodil Draksler, ki je zatem taktirko prepustil Dragoliču. Ta je vodil še en duet, in sicer Golobovo priredbo Hrušovarjeve popevke Dan ljubezni. Prvi sklop sporeda je v veselem vzdušju zaključila očarljivo poskočna Italijanska serenada za simfonični orkester Huga Wolfa. Skozi njene bogate, a pregledne teksture je člane orkestra skladno vodil Tilen Draksler in iz njih uspešno izvabljal najrazličnejše barvne in dinamične odtenke.

Po premoru sta si dirigenta razdelila še eno klasično simfonično uspešnico, Mendelssohnovo Četrto, »Italijansko« simfonijo v A-duru, op. 90. Priljubljena zgodnjeromantična mojstrovina ni nezahtevna ne iz tehničnega ne interpretativnega vidika. Mladi izvajalci so se dokaj trdega oreha lotili natančno in zbrano, pri čemer se je vendarle čutilo, da so se tudi prepustili tej izjemno lepi glasbi. Skladba je razkrila nekaj ne ravno bistvenih pomanjkljivosti orkestra: mestoma smo pogrešali natančnejšo medsebojno usklajenost posameznih sekcij, bolj gladke dinamične prehode in nasploh bolj pastozno homogenost zvena orkestra. Vsemu temu je zagotovo botrovala klasični glasbi precej nenaklonjena akustika velike dvorane novogoriškega Kulturnega doma, ki je v prvi polovici koncerta precej lepote in izraznosti ukradla tudi obema vokalnima solistoma.

Kljub temu večer ostaja v prijetnem spominu, saj je postregel z zavidljivo dovršenimi in pristno doživetimi interpretacijami pestrega repertoarja. V njih je bilo zaznati energičnost in predanost izrazito mlade zasedbe, katere muziciranje bi lahko primerjali s še ne do konca izbrušenim diamantom. Prikupno lahkotni dogodek je goriškemu občinstvu ponudil prijeten uvod v praznični mesec in njegovi zvoki so se skladno zlili z nedavno prižganimi lučmi, ki v neprekinjenem potoku svetlobe osvetljujejo mesto na obeh straneh zabrisane meje.