Slovenski punk in fotografija

Slovenski punk in fotografija je velika pregledna razstava, ki povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Razstava prav tako zajema ljubljansko subkulturno in  alternativno sceno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno s poudarkom na pojavu LGBT+-skupnosti v osemdesetih, s skupino Laibach ter drugim drznim in subverzivnim dogajanjem.

Razstava omogoča vpogled v pomembno vlogo fotografije pri dokumentiranju in izražanju slovenskega punk gibanja ter drugega subkulturnega dogajanja tedanjega časa. Slovenski punk je prispeval k ustvarjanju drzne in provokativne fotografske estetike, ki je prepoznavna in vplivna še danes. Punk je zaznamoval ne samo glasbo, temveč tudi umetnost, modo in življenjski slog. Fotografija je postala pomembna za izražanje punkovskega duha, za prenašanje sporočil o družbenih in političnih vprašanjih ter za ustvarjanje vizualnih podob, ki so odražale duha časa. Postala je način, s katerim so umetniki, pripadniki scene, izkazovali svoje nezadovoljstvo z družbenimi in političnimi  razmerami ter prinašali alternativne poglede na svet.

Kustosinja razstave je dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Kot je dejala razstava celostno predstavlja obdobje punka pri nas, povezuje fotografijo z različnimi vidiki  slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Ob tem je poudarila, da je slovenska punk scena za razliko od, denimo britanske, delovala v drugačnem družbenem sistemu – socializmu, ki je dal celotnemu razvoju  punka drugačen kontekst. Slovenska punk scena je bila znana po neodvisnosti in kritičnosti do tedanjega političnega sistema in družbenih  norm. Bila pa je tudi prosocialistična, delavska, mladinska in uporniška drža kot odgovor na družbeno nepravičnost, politično apatijo in  gospodarsko krizo. Zaradi takšnega naboja je spremenila tudi samo slovensko fotografijo. Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, meni, da je prišel čas, da se na punk pogleda tudi z znanstvenega in  raziskovalnega zornega kota ter da so bila ravno 80. leta čas največje svobode na področju kulture in umetnosti. Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU je izpostavil izjemno sodelovanje med obema inštitucijama ter čestital kustosinji dr. Marini Gržinić ter asistentki kustosinje dr. Joviti Pristovšek, za »pravi punkovski kuratorski podvig«. Po besedah Nataše Strlič, muzejske svetovalke in kustosinje v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je skrbnica zbirk z obdobja punka, je privilegij delati z gradivom, ki ti ponudi celosten vpogled v tedanji čas in dogajanje, hkrati pa zahteva zelo konkretno in natančno preučevanje. Janez Bogataj, eden od fotografov, katerih dela so predstavljena na razstavi, se obdobja punka spominja kot časa neizmerne energije. »Vesel sem, da se je tega projekta lotila prav Marina, ki je bila soustvarjalka alterscene.«

Razstava bo na ogled do 30. januarja 2024 v Galeriji Cankarjevega doma, spremljalo jo bo več spremljevalnih dogodkov in komentiranih vodstev.