Umrl je Tomaž Šegula

Tomaž Šegula, slovenski kitarist, glasbeni pedagog in muzikolog * 29. marec 1941, Ljubljana. - umrl 21. april 2024.

Tomaž Šegula je po začetnem delovanju v različnih glasbenih smereh (kot glasbeni pedagog, muzikolog, izvajalec na raznih področjih klasične glasbe, zabavne glasbe in jazza) svoje aktivnosti osredotočil na področje klasične kitare. Kitara je bila na začetku njegove poklicne poti obravnavana v slovenskih glasbenih šolah kot ljudski inštrument, namenjen predvsem pevski spremljavi. S svojim publicističnim delom, pisanjem učbenikov za kitaro, z odmevnimi javnimi nastopi njegovih učencev ter z odličnimi rezultati nekaterih izmed njih na republiških in zveznih (jugoslovanskih) tekmovanjih mladih glasbenikov, predvsem pa z intenzivnim strokovno-organizacijskim delom, je bistveno pripomogel k temu, da je kitara končno postala tudi v slovenskih glasbenih šolah in Akademiji za glasbo enakovredna ostalim tradicionalnim glasbenim inštrumentom.

S pedagoškim delom je pričel leta 1963 na Glasbeni šoli Domžale, kjer je poučeval klavir in kitaro; tako na matični šoli kot na oddelkih na podeželju. V letih 1966–1968 je poučeval glasbo na Pedagoški gimnaziji v Ljubljani, od leta 1968 do leta 2003 je bil redno zaposlen na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani kot profesor kitare in kitarske komorne igre, kjer je bil vrsto let tudi vodja oddelka za kitaro. Med njegovimi diplomanti, ki so nadaljevali študij kitare na visokošolskih zavodih doma ali v tujini so najvidnejši Andrej Grafenauer, Igor Saje, Klara Tomljanović, Aleš Strajnar, Katja Porovne, Jan Plestenjak in Eva Hren.

Ob rednem pedagoškem delu je vodil delovne skupine za pripravo učnih načrtov za kitaro na glasbenih šolah in srednjih glasbenih šolah, sodeloval v žirijah na republiških, zveznih in državnih tekmovanjih, samostojno vodil devet seminarjev za učitelje kitare in bil vrsto let izpraševalec v komisiji za strokovne izpite. Je avtor vrste kritik, recenzij, člankov, komentarjev, študij, razprav in radijskih oddaj o lutnjarski in kitarski glasbi. Najpomembnejši rezultat njegovega ustvarjanja predstavlja zbirka učbenikov za kitaro z naslovom Mladi kitarist, ki je prvotno štela šest zvezkov, v letih 1995–2000 pa je izšlo osem zvezkov povsem prenovljene izdaje kompleta pod enakim naslovom.

Šegula je bil v letih 1968–1972 član ansambla za staro glasbo Schola Labacensis.