Umrla je Neža Maurer

Neža Maurer (22. december 1930, Podvin pri Polzeli – 20. april 2025, Preddvor) je po učiteljišču nadaljevala študij na Pedagoški akademiji in nato na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1960 diplomirala iz slavistike. Delala je kot učiteljica, na radiu in televiziji, pa tudi kot novinarka in urednica pri različnih revijah in časopisih. V zadnjih letih poklicne poti je bila svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije. Po upokojitvi je delovala kot samostojna umetnica. Bila je članica Društva novinarjev (od leta 1962), Društva slovenskih pisateljev (od 1973), Gibanja za kulturo miru in nenasilja (od 1983) ter slovenskega PEN kluba (od 1991).
 

Njeno literarno ustvarjanje je najbolj zaznamovala poezija. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk za odrasle in približno enako število zbirk za otroke. Otroške pesmi in nekaj pesmi za odrasle so doživele okoli 450 uglasbitev. Med skladatelji in glasbeniki, ki so jih uglasbili, so Radovan Gobec, Janko Gregorc, Tomaž Habe, Janez Kuhar, Neža Pavlovič, Andrej Makor, Melita Osojnik ...

Njene otroške pesmi so bile izdane na številnih kasetah, kjer jih pretežno izvaja Radijski pevski zbor. Ob pesmih za otroke obsega njeno delo tudi pesmi za odrasle, ki so izšle v številnih zbirkah (Ogenj do zadnjega diha, Čas, ko je vse prav, Litanije za mir, Od mene k tebi …), izborih (Kadar ljubimo, Igra za življenje …) in v antologiji Velik sončen dan. Bile so tudi prevedene v več tujih jezikov. Izdala je tudi več proznih del za otroke (Čukec, Dom za telohov cvet, Zvesti jazbec …) in za odrasle (Zveza mora ostati). Delovala je kot prevajalka, prevajala je iz nemščine ter slovanskih jezikov.