Večer z Rajkom Muršičem, MIKK, 28. oktober 2016

Predstavitev knjige Na trdna tla - brezsramni pregled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja (UPB, 2012) in pogovor o klubih in prizoriščih danes.

Dr. Rajko Muršič je profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Univerzi in se posveča številnim zanimivim raziskovalnim področjem – od teorije kulture do antropologije popularne glasbe, urbane antropologije, antropologije prostora in popularne kulture. Ena od mest, kjer se ta področja prepletajo, je tudi mladinska in alternativna kultura.

Knjigo Na trdna tla je izdala Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon ob pomoči Urada RS za mladino. Knjiga prinaša rezultate raziskave, ki so jo na terenu opravili akterji in akterke nevladja mladinskega polja, strokovno pa jih je povzel in interpretiral Rajko Muršič. S to analizo je Urad RS za mladino zaokrožil projekt treh analiz oziroma raziskav, ki so služile zbiranju relevantnih informacij za oblikovanje prvega nacionalnega programa za mladino v Sloveniji, po mnenju direktorja Urada, Petra Debeljaka, pa je prav analiza potencialov nevladnega dela mladinskega sektorja v tem projektu ključna.

“Živimo v času, ki je izrazito nenaklonjen mladim. Evropska unija pacificira mlade s projekti, ki ne spodbujajo avtonomije in ustvarjalnosti, temveč s prostovoljstvom, praksami in neformalnim izobraževanjem nadaljujejo ter poglabljajo protestantsko etiko zastonjskega dela, ki vključuje malico in dnevnice, ali nadaljujejo s šolo v prostem času. Na drugi strani tudi nacionalne države skrbijo za svojo mladino, tako da jim, kot na primer Slovenija, odvzamejo štipendije in jih do polnoletnosti nakazuje staršem, za obšolske dejavnosti pa jim ustanavlja javne zavode, v katerih se pod nadzorom mladinskih delavcev vključujejo v dejavnosti, ki sem jih omenil zgoraj. Mladi v najboljšem primeru ostajajo pod pokroviteljstvom staršev in ostarele družbe, ki jim odžira prostor, delo in prihodnost. Evropska unija, povedano na kratko, izvaja politike, ki zatirajo mlade, čeprav se navzven ponaša s podporo različnim mladinskim projektom. A ni vse črno, še zdaleč ne. V vsaki generaciji mladih se najde nekaj upornikov, ki si upajo zastaviti besedo proti dogmatskemu blebetanju odraslih, temveč vzeti svojo usodo v lastne roke. Zasedeni prostori, skvoti, in druga samonikla prizorišča so središča ustvarjalnosti, samostojnosti in nepredvidljivega uporništva, v katerih pridejo do besede tisti, ki se izogibajo tako kapitalu kot podaljšanim rokam države in smo jih v knjigi Na trdna tla predstavili člani in članice Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon.” Rajko Muršič.