12. festival SONICA: Vrt, ki ga preganja raj (22. ─ 26. september 2020)

Festival SONICA 2020

Proti koncu življenja, ko se je že soočal z boleznijo, se je Derek Jarman umaknil v kočo Prospect v sivi in surovi pokrajini Dungeness v bližini jedrske elektrarne in začel gojiti vrt. Njegov vrt je bil skrbno načrtovan: del pred hišo je bil urejen, del za hišo pa kaotičen, oba sta bila posuta s skulpturami in najdenimi predmeti in čeprav je bila pokrajina groba, je Jarmanu uspelo vzgojiti nekatere nove rastlinske vrste. Tako je "sčasoma vrt dobival nov pomen: rastline so se upirale močnemu vetru, za sonce, kot iz Doline smrti, se je zdelo, da se spaja z Derekovim bojem z boleznijo, se ji nato zoperstavlja in ko so rože vzcvetele, je Jarmanovo zdravje začelo pešati. V svojih vrtnarskih dnevnikih je Jarman zapisal: »Vse vrtove preganja raj. Toda samo nekateri so rajski. Moj je en od njih.« Ko Jarman razmišlja o vrtu, razmišlja o vztrajnosti, bujnosti, trdoživosti, o kontrastih, o nepravilnostih, namesto o nadzoru in urejenosti. Vrt postaja časovna umetnost.

Vrt kot prostor kontemplacije in kot celosten prostor predstavlja konceptualni okvir festivala. Vrt kot osebni in zasebni, a kljub temu estetski in na pol javni prostor, namenjen obiskovalcem in kot metafora za dialog s silami narave, vrt kot oblika odmika od sveta, vrt kot simbol eskapizma, identete in lastnine. Vrt kot kos zemljišča, prostor, h kateremu se lahko vračamo, navkljub ali ravno zaradi napetosti zunaj njega. Vrt, ki vedno raste, tudi, kot je zaprt, in vrt, ki ga oblikujejo okoliščine in ki ga preganja podoba raja.

Festival bo kot odziv na letošnjo krizo zasnovan v več poglavjih: v avgustu in septembru bo potekala koncertna serija v vrtovih, v začetku septembra bodo v sodelovanju z galerijo Equrna odprli istoimensko razstavo, ki bo odprta vse do zaključka festivala. Festival bo podprl osem umetnikov z virtualnimi umetniškimi rezidencami in naročili novih del. Raziskovali bodo hibridne umetniške oblike, raziskovali fizičnost zvoka, koncepte rasti in razpadanja. Nastala dela bodo predstavili na razstavi in v posebnih vrtovih, v katere bodo naselili zvočne kompozicije, v zadnjem tednu septembra pa načrtujejo izvedbo živih koncertov na različnih prizoriščih in na prostem. Med drugim napovedujejo projekcijo filma Zadnji in prvi ljudje (The Last and First Men) oskarjevca Johanna Johannssona, pri katerem je sodeloval s festivalu že dobro znanim Yairjem Elazarjem Glotmanom; koncert Jessice Ekomane, ki je ustvarila glasbo za nemški pavilijon na Beneškem Bienalu 2019, premierno bodo predstavili tudi novo sodelovanje ene najbolj prodornih slovenskih pianistk Kaje Draksler in vokalistke Irene Tomažin, na festival se vrača Franck Vigroux, napovedujejo tudi podcast s pogovori z gostujočimi umetniki in program PSSST!, ki ga tudi letos pripravljajo v sodelovanju s SIGICem.

Organizatorji se veselijo tudi prodornih in svežih umetnikov iz platforme SHAPE.