20 let Ansambla za sodobno glasbo MD7

MD7 pomeni Musica Danubiana/Glasba Podonavja, medtem ko sedmica označuje stalno število zasedbe ansambla, ki ga je leta 2002 ustanovil bard slovenske glasbe, skladatelj, pedagog in organizator Pavel Mihelčič. Tisti Mihelčič, ki je v Slovenijo kar dvakrat zapored pripeljal Svetovne glasbene dneve, pred tem kar nekaj časa prirejal koncerte mednarodnih razsežnosti. Vsekakor gre za velikega promotorja slovenske sodobne glasbe, ki je imel v zasedbi prve sedmerice Ansambla za sodobno glasbo MD7 prvi koncert že leto po ustanovitvi. Doslej sta se zamenjala le dva člana (omeniti je treba novega umetniškega vodjo, Nenada Firšta), kar se v več kot dvajsetletni zgodovini zasedb ne dogaja prav pogosto. Tokrat je ansambel pod vodstvom dirigenta Stevena Loya na koncertu v okviru 34. izdaje mednarodnega festivala Imago Sloveniae v ljubljanskem Mestnem muzeju izvedel dela šestih skladateljev. Z izjemo enega prispevka je šlo za izviren slovenski opus, napisan po naročilu in posvečen ansamblu MD7. V vsem tem času je nastalo več kot sto takšnih del, saj je ansambel ves čas gostoval, nastopal in snemal po celotnem evropskem prostoru ter segel s svojo plemenito in raznoliko dejavnostjo še v svet. Solisti so bili tehnično in tonsko vrhunsko pripravljeni. V slednjem pogledu so neprekosljivi in lahko bi rekli, da so izbrani prav po tem tonskem kriteriju. Ne le da tu in tam zamenjajo kakšen inštrument, že iz svojih osnovnih glasbil izvlečejo prave parade tonov.

Sedmerica izvrstnih slovenskih inštrumentalistov: Maja Rome – viola, Igor Mitrović – violončelo, Matej Zupan – flavta, Jože Kotar – klarinet, Luka Logar – pozavna, Franci Krevh – tolkala, Luca Ferrini – klavir oz. klaviature, je pod Loyevim dirigentskim vodstvom na spored uvrstila Invokacijo (2006) Janija Goloba, Dež v pratiki Davida Beovića, Lubje sanj Urške Pompe, Tlesk vode Tadeje Vulc, Blues for S(t)even7 Uroša Rojka in Voices for Ljubljana Poljaka Zygmunda Krauzeja. To je bila prava retrospektiva tako skladb kot ansambla, tako skladateljev kot atraktivnosti navedenih del iz let 2002–2014. Pohvaliti je treba igranje celotne sedmerice skozi celotni repertoar in opozoriti na nekaj različkov inštrumentov, na katere igrajo posamezni člani (flavte, klarineti in tolkala). Izstopalo je delo Tlesk vode Tadeje Vulc, kjer je bil solist Franci Krevh. Bilo je ogromno konkretne glasbe, a tudi programske, Tlesk vode pa je bil nasploh nekaj posebnega, inovativnega. Repertoar, ki so ga izvedli glasbeniki, je pred ansambel postavil marsikateri izziv v različnih kombinacijah, od solov pa vse do tutti mest, potem pa so bile tu še neštete kombinacije posamičnih glasbil in izvajalcev. Solisti so bili tehnično in tonsko vrhunsko pripravljeni. V slednjem pogledu so neprekosljivi in lahko bi rekli, da so izbrani prav po tem tonskem kriteriju. Ne le da tu in tam zamenjajo kakšen inštrument, že iz svojih osnovnih glasbil izvlečejo prave parade tonov.

Slaba ura, kolikor je trajal koncert, je hitro minila in polnoštevilno občinstvo je bilo hvaležno zanjo. Po govorici sodeč, je bilo kar nekaj obiskovalcev koncerta tudi tujcev, kar kaže na mednarodni domet dogodka. Koncert je bil poleg tega neposredno predvajan na Programu Ars, in sicer z moderatorko-napovedovalko Lidijo Hartman in pod urednikom prenosa Markom Šetincem.