Povezani članki

Tag: antropologija

Rajko Muršič v duu z Žigo Ipavcem. Foto: Jan

Obzorja

Odsotnost živega doživljanja glasbe in vzpon brezumja

Glasba je za človeštvo izjemno pomembna, ker se hkrati dotika našega telesnega, duhovnega in družbenega obstoja. Pri iskanju odgovora na vprašanje, zakaj glasba pomaga ohranjati razsodnost, se moramo dotakniti teh temeljnih ravni njenega učinkovanja.

Obzorja

Notranje muziciranje?

Doživljanje glasbe je del našega vsakdanjika. Notranje glasbeno življenje omenjamo med raznoraznimi pogovori; pravimo na primer, da nas glasba spremlja kot v filmu, da svet skoznjo doživljamo in razumemo. Glasbena notranjost odzvanja tudi kot izvedba, in to ne le v smislu predanega nastopanja, temveč tudi kot vsakdanje žvižganje ali pomrmravanje. Ob vsakem trenutku pa imamo možnost, da muziciramo navznoter.

Inovativni Bratko Bibič nam je podaril knjigo, ki je takšna kot glasba Begnagrada: ni lahkotna in na prvo žogo, ampak polna podrobnosti in skritih svetov, če si ji le pripravljen prisluhniti.

Knjige

Harmonikarska alternativa po slovensko

Knjiga Harmonika za butalce ni samo knjiga za tiste, ki o tem inštrumentu ne vedo veliko, temveč tudi za tiste, ki dogajanja okoli harmonike in »njene« glasbe ne (z)morejo razumeti med vrsticami.

Na poučnem zborovanju so se po besedah Muršiča predavatelji dotaknili le 1 % celotne tematike. Glavna odlika simpozija je bila, da smo slušatelji zaznali, da glasba z območja nekdanje Jugoslavije še vedno odmeva.

Koncerti

Glasba z območja nekdanje Jugoslavije še vedno odmeva

Na oddelku za Etnologijo in kulturno antropologijo FF se je odvil odvil znanstveni simpozij na temo »Odmevnost jugoslovanske glasbe in sodobne popularne glasbe z območja nekdanje Jugoslavije«.

Tokratno srečanje je bilo zamišljeno predvsem kot uvod v obsežnejši cikel tovrstnih posvetov s fokusom na popularni glasbi. (Foto: Odzven)

Novice

O popularni glasbi nekdanje Jugoslavije na znanstven način

V petek, 14. marca, je v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine Slovenije med 9. in 17. uro potekal znanstveni posvet na temo Popularna glasba nekdanje Jugoslavije v primežu socialistične preteklosti in kapitalistične prihodnosti.

Besedo 'festival' so v slovenščino prevzemali nekje na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Fascinacija nad festivalom je bila povezana z imenom skladatelja Antonína Leopolda Dvořáka.

Obzorja

Od kod nam festival? – ali odmev popularnosti Antonína Leopolda Dvořáka

Miha Kozorog sledi rabi besede festival v našem jeziku in prihaja do zanimivih ugotovitev o dveh prevladujočih rabah izraza, ki smo jih Slovenci v svoj jezik vtkali preko omemb skladatelja Antonína Leopolda Dvořáka in sledenja glasbenega dogajanja v Pragi.